Gregor Krašnja Foto blog

Zadnja objava na blogspot

2009-10-15T21:30:00.004+02:00

Vedno se neko obdobje konča in prične novo. Tudi tokrat je tako.
Po dolgem premisleku, sem se odločil, da obstoječi blog na Googlu zaprem in se preselim na Wordpress z novo povezavo. Od sedaj naprej me obiskujte na tej strani.

www.gregorkrasnja.com

Googlu pa hvala za gostovanje.

KONEC

Ena objava

2009-10-14T23:33:00.004+02:00

Ponovno sem bil malce len za fotografiranje, zato nekaj časa ni bilo nobene objave.
Se pa še z nečem ukvarjam zadnje čase, ki mi jemlje kar nekaj časa in živcev. Upam, da bo tudi to kmalu urejeno, potem se spet bolj posvetim fotografiranju.

Bodice vrtnice ujete v jutranjo pajčevino.

Lovec

2009-09-27T16:56:00.008+02:00

Včasih pa res ni potrebno zgodaj vstati, da ujameš zanimiv motiv. Samo malo naokoli pogledaš in najdeš zanimive motive za fotografirati.
Tokrat sem ujel prekrasnega pajka, kar v sosedovi roži. Spletel je ogromno mrežo. Bi rekel, da je našel odlično lokacijo, ker je bilo kar nekaj ujetih žuželk v njegovi mreži, pripravljenih za večerjo.

Da se je takole postavil, ga je bilo potrebno malo vspodbuditi.

Pripravljen

Konzervirano in pripravljeno za večerjo.

Sv. Ana - Podpeč 2

2009-09-13T16:13:00.004+02:00

Tokrat sem se odpravil na Sv. Ano v večerni uri. Ponovno so večerne barve nekaj posebnega.
Tukaj pa lahko primerjate v prebujenju.

Avto moto show 2009 / brez deklet ne gre ...

2009-09-08T18:38:00.036+02:00

Avto show brez lepih deklet pač ne gre.
En šopek iz letošnjega avto showa na Gospodarskem raztavišču.

Lea Sitar

Špela Jereb

Lea Sitar
Ja dve sta, ni napaka ;)

Nina Muličaj

še enkrat Nina ...

... pa še enkrat

in Nina ob Lamborginiju.

Iris Mulej

Iris Mulej

Urška K.

Spet Nina

Ninin nasmeh :D

:D

Nina namesto radia :))

Urša in Nina

Se nadaljuje ...

Avto moto show 2009

2009-09-06T12:30:00.038+02:00

Nekaj fotografij iz letošnjega moto showa v Ljubljani.

Nadaljevanje sledi ...

Prvošolček

2009-09-02T22:35:00.013+02:00

Prišel je dan, ko je tudi Žiga sedel v šolske klopi. Prihod šolskega leta se je že dolgo veselil, tako kot sem se ga tudi jaz, vendar me je kmalu minilo. Pa pustimo moje šolske dni, ker bi imel nekdo veliko za povedat (moj oče).
Kot rečeno, je Žiga že komaj čakal ta dan, da stopi z novo torbo v prvi razred. Vendar prvi dan otroci še niso prihajali v šolo z šolskimi torbami, temveč naslednji dan. Prvi dan je bil dan spoznavanja.
V garderobi so se vsi prvošolci zbrali, nato pa jih je učiteljica pripeljala v dvorano, kjer so jih pozdravili še otroci drugega in tretjega razreda, kateri so jim tudi zavezali rumene rutke okoli vratu. Bo pa to zelo zanimiv razred, ker jih je v prvem razredu samo 9 otrok. Ti otroci hodijo v podružniško šolo, ki spada k matični Osnovno šoli Vodice. So tako majhna skupina, da bo kar veselje delat z njimi, so bile besede ene od učiteljic. Bomo slišali kako je pa v resnici že na prvem sestanku.

Žiga, danes je tvoj dan, 1. dan Osnovne šole.

Še zavežem si čevlje in lahko gremo.

Topel sprejem v dvorani šole.

Prihod v dvorano.

Špalir z rumenimi rutkami.

Vsak ima svojo.

Vsi imajo rumene.

Dobrodošljico jim je zaželel tudi g. župan.

Po napornem prvem dnevu, si pa že lahko privoščijo pošteno malico.

Rutka, je že obležala na mizi.

Burja, surf & kite

2009-08-31T11:10:00.019+02:00

Po nevihtnem večeru in noči, je zjutraj ponovno posijalo sonce. Oblaki so se razkadili in pokazal se je prečudovit razgled na morje, vse do planin.

Lahko bi bil Triglav?

Slabost, ki je ostala, je bila burja in mrzlo morje, ki ga je premešalo. Če je imelo morje še prejšnji dan 27 stopinj so zjutraj izmerili samo 20. Dodobra za ohladit. Nisem bil tak ekstremist, za kopanje, pa čeprav imam raje malo hladnejše morje, je ta temperatura prenizka.
So pa prišli ta dan drugi na račun, ki imajo radi burjo. To so bili surferji in kiterji. Ogromno jih je bilo že na morju, veliko se jih je pripravljalo. Nekateri pa so ravno prispeli in iskali prostor, da razvijejo svoje jadro ali keit.

Sončni zahod iz Slovenske obale

2009-08-28T09:14:00.000+02:00

Tudi na naši lepi obali, lahko opazujemo prekrasne sončne zahode. Vsi so slikani v Izoli.

Riba l in ll

Katamaran

Počitek po napornem dnevu.

Zlata stena.

Obris jadrnice v zahajajočem soncu.

Potop sonca.

Pa še pogled na luko.

Tilt Shift z Ljubljanskega gradu

2009-08-27T13:11:00.006+02:00

Z nekaj fotografskimi kolegi, smo dobili mamljivo ponudbo. Fotografiranje iz Ljubljanskega gradu v zgodnjih jutranjih urah. Že samo, da pomislim, koliko jih je bilo na razglednem stolpu Ljubljanskega gradu ob 5 uri zjutraj z fotoaparatom. Verjetno ne veliko. Druščina je bila zelo vesela. Zato je bilo še bolj zabavno v teh jutranjih urah. Prav počasi se je Ljubljana prebujala v novo jutro. Žal nam je ponagajal samo smog v ozračju in je bila vidljivost v daljavo zelo onemogočena.
Sem pa ponovno probal tehniko Tilt Shift. Meni je zadeva zanimiva, že ker ni potrebno kupovati dragih objektivov, cene ne bom pisal, temveč se lahko poigraš kar v Photoshopu in efekt je podoben.
Za obdelavo fotografije v Photoshopu pa najdete tukaj.

Ljubljana malo drugače.

Pogled čez mejo

2009-08-25T08:00:00.001+02:00

Jutro se je ponovno pričelo zgodaj. Prezgodaj za dopust. Že pred sedmo uro, sem se sprehajal po Izolski plaži in slikal zanimive motive. Predvideval sem, da tako zgodaj še vse spi, vendar sem se motil. Nekateri so se že namakali v toplem morju. Da ne bo pomote, ni bila mladina, ki bi prihajala iz nočnega žuranja, temveč so bili to upokojenci, ki imajo ravno tako nespečnost kot jaz.

Dan je bil zelo soparen in vroč. Meteorologi so napovedovali slabo vreme, vendar se to ni zgodilo vse do večera, ko se je v trenutku stemnilo nad sosednjo Italijo. Z Matejo sva ravno uživala v dokaj hladnem večeru na terasi našega apartmaja. Pričelo se je bliskati. Griči nad Trstom so postajali tarče nevihtnih strel. Najprej so bile strele bolj redke, potem pa se je začelo. Pravi sodni dan nad Trstom. Hitel sem po aparat in stativ, ter začel loviti strele. Bilo jih je ogromno.

Po pravici povedano, sem moral po parih minutah prenehati, zaradi močnega vetra in ni bilo več smiselno stati na odprtem. Pospravil sem opremo in se odpravil spat.

Zjutraj je bilo pa ponovno zanimivo. Burja nad zalivom, a o tem kakšen drugi dan.

Prvič sem lovil strele. Zadeva je zelo adrenalinska.

Sv. Ana - Podpeč

2009-08-06T21:50:00.016+02:00

Sv. Ana je hribček, ki se vspenja nad Podpečjo. Do vrha se pripeljemo po cesti na Rakitno, nato pa kmalu zavijemo iz glavne ceste levo proti urejenemu parkirišču. Skoraj do vrha se pride tudi z avtomobilom, ni pa dovolj prostora za veliko avtomobilov, nato pa še par minut peš v hrib.
Mi smo se peljali z vso fotografsko opremo skoraj do vrha, ker smo vedeli, da tako zgodej ni še nikogar. Res smo bili zgodej, lahko rečem da je ura kazala tam okoli 5:15 zjutraj. Smo pač hoteli ujeti jutranje meglice, kar nam je tudi uspelo.
Z vrha je prekrasen razgled nad Ljubljanskim barjem. Če bi kdo rad doživel ta krasen jutranji dogodek, mora biti res zgodej na vrhu, drugače je pa tudi ob drugih urah verjetno lep razgled.
Mi smo imeli res srečo z vremenom, ker je prejšna dva dni deževalo in je ozračje spralo smog nad Ljubljano.

Polna luna in kot sem že napisal smo bili zelo jutranji. Po exifu je ta fotografija nastala ob 5:15 uri zjutraj.

Ko luna zaide in odide v dnevni počitek ...

... se na drugi strani prebodi sonce.

HDR, sestavljen iz štirih fotografij.

Nočni metulj.

Meglice na Ljubljanskem barju.

In še

Ponovno HDR, tokrat samo z tremimi fotografijami.

In še meglice :)

Jutranja svetloba, je res nekaj prekrasnega.

Moj obris v meglici.

Golobčka, sta nas prišla opazovat.

Izola

2009-08-04T20:36:00.023+02:00

Že nekaj dni prej smo se menili za prvi vikend v Avgustu, da odrinemo na Slovensko obalo. Destinacija Izola. Ker je bila sobota ravno na 1. Avgust in takrat vsi hitijo na dopuste (Italijani, Nemci, Avstrici itd.) smo predvidevali, da bo na naših cestah gneča. Potrebno se je bilo dobro organizirati, da ne bi po nepotrebnem stali v kakši nepotrebni koloni.
Dogovor je padel. 8:00 se dobimo na Ravbar komandi. Pa bo spet potrebno zgodaj vstat, da zrihtamo otroke, znosim vse v avto (kdo bi si mislil, da je toliko ropotije za en dan).
Promet v jutranji uri še ni bil tako gost, sem pa poslušal po radiu, da se je zgodila prometna nesreča kakšen kilometer od izvoza Brezovica. Moje mišljenje. Najbolje, da gremo na Brezovici dol iz avtoceste in po stari cesti do Vrhnike in nazaj na avtocesto. Ko smo se vozili po stari cesti in gledali na avtocesto, ni bilo videti nikjer nobene nesreče. No lepo so nas spet nategnili po radiu.
Na ravbar komando prispemo nekaj minut po dogovorjenem času, tam že čaka brat Samo z družino, torej manjka še Jože in Ani (moja starša). Počakamo še nekaj minut in vsi smo na kupu.
Ponovno po radiju sporočajo, da se kolone na Dolenjski avtocesti daljšajo iz minute v minuto in da je že kolona dolga 8 km. Po avtocesti ni šlo hitreje kot po predpisih, saj sta bila oba pasa, tako vozni kot prehitevalni, polni. Se pa je našel nekdo, ki se veselo vozi po prehitevalnem pasu tudi 80 km/h vozni pas pa je bil bistveno hitrjši, tako da ti ne preostane nič drugega, kot po desni.
Na koncu hitre ceste v Kopru pa ponovno zastoj. Seveda se cesta na tem delu zoža iz dveh pasov v enega. Samo, brihta zapelje na bencinski servis, kar sem najprej pomislil, da ima prazen tank, nato pa sem se spomnil, da se bomo tako izognili 500m kolone.
Končno Izola. Sonce je že dobro grelo, ko smo se pripeljali do svetilnika. Poiskali parkirne prostore, nato pa vso kramo zmetali ven in na plažo. Plaža je bila še dokaj prazna. Poiščemo svoj prostor in že sem v vodi. Lepo se je ohlediti v hladnem morju.

Kaja

Mogoče je malo premajhen čoln, ali pa jih je preveč v njem.

Lepo je naš policijski čoln videti v vodi. Običajno je na popravilu.

Senca je prav prijetna.

Morski pes :D

Mogoče je opazil kaj zanimivega.

V centru Izole

Čas za kosilo. To je pa zgodba zase. Kelnarji počasni in nerodni. Prinesel počen kozarec, potem sem ga pa čakal ne lažem pol ure, da mi prinese novega. Po narodnosti bi rekel da prihajajo iz sosednje Hrvaške, tako da ni nič čudnega, da se ne znajo obnašat.

Še golobu je postalo vroče, zato si je prišel malo ogledat na obalo.

Za konec, pa še letošnji modni hit kopalk.

Tudi mačkam je hudo

2009-07-22T22:27:00.009+02:00

Če se sami v vročem dnevu skrivamo v senci, si mačke drugače krajšajo čas.

Vidim te.

Celi dan že spim, pa sem še vedno zaspana.

Kdo me moti med počitkom?

Nasmeh

Čohanje

Pogled v desno.

Pa kaj bi ta rad ...

Štrk

2009-07-21T22:35:00.006+02:00

Sosedov travnik, je postal pravi pašnik za štorklje.

Fotolov se je pričel. Že ko sem se bližal štrku po cesti me je opazoval, nato pa sem se skril za grmovje in počasi približeval. Ob robu grmičevja, sem mu bil oddaljen samo še par metrov.

In še vedno je čutil mojo prisotnost. Dokler se niso začele dreti srake in dvignile tak kraval, da je štrk enostavno odletel, na sosedovo streho.

Ponovno sva se gledala, samo da je bil tokrat štrk na višjem položaju.

Triglav

2009-07-16T08:17:00.002+02:00

Pogled na Triglav v večerni svetlobi.

Steklovina

2009-07-14T12:33:00.006+02:00

Nedelja dopoldne, ponovno me je prijelo, da bi nekam odšel in malo slikal. Pot me je tudi tokrat peljala v staro Ljubljano, na ogled starin. Tu je že vrsto let bolšji sejem, kjer vidiš raznorazne starine.
Po občutku kaj se najbolje prodaja, so ikone naše bivše države Jugoslavije. Skoraj ni stojnice, kjer ne bi bilo videti Tita. Ali je to samo portret, majice, kipci raznoraznih velikosti in še bi lahko našteval.
Dopoldne še ni bilo veliko ljudi, ne ob stojnicah, pa tudi lokali so bili še prazni. Vpliv sobotne noči je naredil svoje.

Iz minute v minuto je postajalo mesto bolj turistično. Že od daleč si slišal Italijane kako se derejo, kot da bi bili vsak na svojem bregu Ljubljanice, v resnici pa so stali eden poleg drugega. Tudi Japonskih turistov je bilo ogromno, vsak je omel svoj fotoaparat in slikal prestolnico.

Ker je na bregu Ljubljanice postalo že malo tesno, je bilo potrebno zaviti še v kakšno drugo ulico, kjer še ni pretirane gneče.

Pot me je vodila do Magistrata, mimo trgovine z dolgo tradicijo steklarstva Rogaška. Malo sem bil presenečen, ker je trgovina obratovala tudi v nedeljo. V trgovini sta me ogovorili prijazni prodajalki, sam pa sem povprašal za dovoljenje o slikanju. Takoj sta bili za stvar. Na hitro sem si ogledal zanimive stvari, potem pa naredil par posnetkov.

Igra svetlobe na steklu je res enkratna za fotografirati. Škoda, da sem imel malo premalo časa, drugače bi se v prodajalni zadržal veliko več časa kot sem se.

Zanimivih stvari je bilo to dopoldne še veliko, to pa drugič.

Če cvetnih pajkov ni ...

2009-07-10T21:33:00.004+02:00

Prišel je čas za makro fotografiranje. Najraje imam cvetne pajke (pajki prvič in pajki drugič). Pa jih do sedaj nisem še našel, pa čeprav je sedaj čas za njih. Se pač moram zadovoljit z metuljem :)

Okoli nas je letos ponovno ogromno pšenice, še nekaj več pa je silažne koruze.
Fotografijo nisem veliko obdeloval, pravzaprav sem jo v PS spustil samo skozi moder filter.

Pajkci pa malo kasneje, samo da se to vreme popravi.

Malo mešano

2009-07-07T08:00:00.000+02:00

Še nekaj detajlov, ki sem jih ujel v tem vikendu:

Kipci na Ljubljanskih hišah

Betonska ograja.

Včasih so po teh vejah skakale fletne veverice in obirale storže, sedaj storži samevajo.

Tuš

Oblak

Za skalo se je pokazala tale mala rastlinica, da pa je ozadje tako belo, je kriv oblak.

Čez cesto

2009-07-06T19:50:00.007+02:00

Že nekaj časa opazujem na sosedovem travniku kakšno štorkljo ki prileti in se sprehaja gor in dol. Tokrat pa ni bila ena ali dve. Tokrat jih je priletelo kar sedem. Po novem mi ne bo potrebno hoditi v prekmurje fotografirati štorklje, temveč jih bom kar iz domačega naslonjača.

Ko sem opazoval velike ptice, se je pa med mano in štorkljami pojavil srnjaček, ki je samo sedel v vlažni travi in opazoval okoli sebe.

Sedaj je z 70-300 objektivom bistveno lažje fotografirati živali kot pred nabavo tega objektiva.

Po Ljubljani

2009-07-03T22:46:00.021+02:00

Minilo je kar veliko časa, od zadnjega obiska naše prestolnice. Pravzaprav se sploh ne spomnim, kdaj je to bilo. Je pa veliko novosti. Največ je gradbišč, skoraj na vsakem vogalu. Tako da si bodo letos turisti imeli kaj za ogledati.
Tudi tokrat sva se dobila z starim kolegom Johhnyem.Tik pred srečanjem se je v Prulah ulilo, kot da bi bil sodni dan. Ni nama drugega preostalo, kot da se dobiva v enem lokalu, kjer bova počakala na konec dežja. Po dobre pol ure je res nehalo deževati in že se je prikazal sonček. Odpravila sva se proti centru Ljubljane, ki je od tu oddaljen samo 5 minut. Sam sem bil še sploh dobro razpoložen, ker sem se po dolgem času odpravil malo fotografirati in še nov objektiv sem lahko testiral. Ja danes sem postal lastnik objektiva Nikkor 70-300 VR.

Pročelje hiše na Prulah.

Počasi se še moram navaditi na objektiv. Vse je drugače od Sigme ki sem jo do sedaj uporabljal. Ni mi več potrebno stati v prvi vrsti, ampak se lahko postavim tudi za ves dren in ujamem kakšen datjl.

Prešernov spomenik.

Na Prešernovem trgu, se je odvijalo ulično gledališče, ki je kar veliko ljudi zvabilo k ogledu.

Kot pravim, se z 70-300 da ujeti kakšen zanimiv detajl.

Za široki kot pa še vedno prav pride Sigma 18-50.

Samo par metrov stran kjer se raja in zabava, je popolnoma drugačna slika ...

Pročelja stavbe NLB pri Maxiju.

Kaj takega pa zelo redko vidiš v mestih, bolj je to popularno v vaseh. Prava fantovščina pred stavbo Name.

Mal težko je hodil, saj so mu prijatelji na noge obuli plavutke :)

Pa že nazaj na Čopovi. Živa slika. Zanimivo za videti pa še nasmejali smo se.

Frančiškanska cerkev, malo bliže.

Še malo detajlov.

Pa naj kdo reče, da se mladina ne zna zabavat brez alkohola.
Po moje so bili to eni redki.

Jutri če bo vse po sreči, grem ponovno v Ljubljano.

Čudna sobota

2009-06-27T23:11:00.010+02:00

Sovražim dneve, ki se začnejo z nadležnim piskanjem budilke. To so večinoma delovni dnevi od ponedeljka do petka. Če pa mi zvoni to še v soboto, mora biti pa res nekaj nujnega.

Pa še res je bilo tako. Zmenjen sem bil z mehanikom ob osmih zjutraj, pregled klimatske naprave v avtu. Na ta pregled sem kar nekaj časa čakal in če bi ga zaspal, ne vem kdaj bi bil ponovno na vrsti. Če pa pogledam po drugi strani, klime sploh ne vem če jo bom potreboval letos, saj je poletje bolj kot začetek pomladi ali konec jeseni, nobene vročine. Delavnica je bila prazna, tako da sem bil takoj na vrsti. Po dobri uri in pol pri mehaniku, sem bil že na poti domov. Sedaj sem pripravljen na vroče poletje in na slovenske ceste. Bolj mislim na primorsko avtocesto. Tam bomo res potrebovali klimo, da si ohladimo vroče glave, ko bomo stali v kolonah.

Če pa se ne motim, obstaja tudi nek zakon, za prekrškarje, ki se ustavljajo na avtocestah. Kdo bo pa kaznoval tiste, ki so krivci za to, da stojimo in se nikamor ne premaknemo. Pa pustimo to temo, za to bo še čas za pisati.

Doma sem po pol ure vožnje. In kot sem že na začetku pisal o vremenu, ja deževalo je v našem kraju, pa tudi temperature so se hitro spustile. To vreme je zmešano kot kurji futer, sploh več ne vem kako bi se oblekel.

Popoldne je bilo bolj zanimivo po kosilu. Ogledal sem si dirko moto GP, kjer je dominiral Valentino Rossi in si pripeljal že 100 zmago v Svetovnem prvenstvu. Še pred koncem dirke pa je k Žigu prišel na obisk najboljši prijatelj, sosed in bodoči sošolec Žan. Takoj sta se odpravila v Žigovo sobo igrat. Po zvokih iz sobe, sem imel občutek, da jo bosta kar obrnila na glavo. Najbolje bi bilo, da se skupaj odpravimo malo ven v naravo. Tudi vreme se je spremenilo. Postalo je jasno, samo sem ter tja kakšen oblaček, nič resnega. Odpravili smo se na bližnja igrala, kjer sta si Žiga in Žan dala dobesedno duška. Blatna sta bila v trenutku, pa kaj čmo, samo da otroci uživajo. Neža je vse skupaj opazovala iz vozička. Oči pa so se ji kar iskrile, ko je opazovala fanta kako norita.

Če sem še prej pisal da ni bilo z oblački nič resnega, je kmalu začelo malo kapljat. Kar je pomenilo, hitro proti domu. Še nismo dobro vstopili v hišo, že je lilo kot iz škafa. Letos bo muhasto poletje.

Jutri je nov dan in nove dogodivščine.

Neža je shodila. Sedaj je kot skokica, enkrat tu drugič tam.

Občasno se še spotakne. Če pa je padec bolj trd in boleč, je mamica prava stvar za potolažit

Žan in Žiga na gugalnicah.

Žan na gugalnici, samo trenutek kasneje je bil že pod njo.

Neža ob malici opazuje Žigo in Žana.

Brez rožic ne gre. Oblačnost se vidi v ozadju, kmalu po tej fotki je začelo kar dobro deževati.

Nekaj gobic v bližnjem gozdu.

Prijatelji.

Rojstnodnevni piknik

2009-06-06T23:18:00.011+02:00

Jutra se pri nas res pričnejo zgodaj zjutraj. Ni jutra, da Žiga ne poskrbi za veselo budnico. Vedno tam okoli 6:20 do 6:30. Zame, ki sem bolj zaspan človek, je to prava muka ob tej uri vstajati.. Primerno bi bilo vsaj okoli 8h. Samo to so sedaj samo želje.

Takoj naju je z Matejo pričel preganjati, da moramo vstati, ker imamo danes piknik. Preden mu razloživa, da ne gremo tako zgodaj, sem že popolnoma buden. Ker vidi, da ni nič dosegel, da še nismo pripravljeni vastat, si sam pripravi risanko po televiziji in počaka, da počasi vstanemo.

Jutro je ponovno hladno, termometer zunaj ne pokaže več kot 13 °C. To pa bo ponovno piknik v slabem vremenu. Je že res, da tam kamor gremo je vse lepo pod streho in dve strani sta zaprti, vendar bo ponovno mraz.. Tudi vremenska napoved nič ne obeta.

Po zajtrku se počasi pripravimo za piknik, topla oblačila, ki so že počasi romala v omaro in so bila pripravljena za jesen, smo ponovno vzeli ven in jih zložiti v torbe. Sam sem ponovno moral vse znositi v avto, se teh reči kar nabere, pa tudi če gremo samo za eno popoldne. V prtljažnik najprej postavim Nežin voziček, nato pa razni nahrbtniki, kjer so topla oblačila. Premišljeval sem, ali vzamem z seboj fotoaparat, ker ga itak ne bom uporabljal v slabem vremenu. Nič. Reskiral bom, pa dodal v prtljažnik še eno torbo.

Najprej pripnem v stolček Nežo, nato še Žiga. Oblaki se že nabirajo skupaj, tudi pihati je pričelo zelo hladno. No to pa bo ponovno en mrzel piknik.

Odpravimo se na dolenjsko, natančneje Šentvid pri Stični, kjer imamo omenjen piknik. Ponovno smo med prvimi, pa še tako sem se trudil po avtocesti voziti po predpisih, ali malo počasneje, samo da ne prispemo prvi. In tudi nismo, pred nami je bila gostiteljica Patricija , Samo, Kaja in Eva. Počasi so pričeli prihajati tudi ostali. Dogovorjeno je bilo o 11 uri, nekateri so tudi malce zamudili in prišli okoli 13h .

Na dolenjskem ni nič kazalo na hladno vreme in kakšen dež. Iz minute v minuto je postajalo bolj toplo. In kaj naj sedaj z vso tisto obleko za hladne dni. Ostala bo v prtljažniku, meni je pa še vedno vroče. Tudi Samo je pričel jamrat, da mu je vroče v dolgih hlačah. Sklenila sva na hitro, da se odpeljeva do Ivančne gorice v prvo trgovino po nove kratke hlače. Rečeno, storjeno. Kmalu prispeva nazaj, tudi miza je že pripravljena, tako da se fino podpremo. Sonce je kar močno že pripekalo, najmlajši otroci so bili počasi že zaspani. Seveda jim je manjkal popoldanski počitek.

Po kosilu je bil čas za igro odbojke na mivki. Nekateri niso bili preveč zainteresirani, tako da nas je bilo samo 6 na koncu. Pa tudi toliko je dovolj. Po kakšni uri j postalo že neznosno vroče in da ne bi dehidrirali, je bil čas za hladno pivo, ki je pritekel direktno iz sodčka. Na srečo sam ne smem zvrnit preveč kozarcev, ker moram domov varno pripeljat svojo družino. Tokrat samo enega, drugaga sem nato mešal z CocaColo.

Sledila je kmalu tudi torta. Otroci so kar planili k njej. Potrebno je bilo še fotografiranje z torto, zato smo morali svečke ker nekajkrat prižgati.

Pozabil sem omeniti, zakaj je bil namenjen ta piknik. Rojstno dnevnika sta bila kar dva, pravzaprav dve. Svakinja Patricija, ki praznuje 30 let in njena hčera Eva (moja nečakinja) dve leti. Vse najboljše obema.

Ura se je obrnila že proti večeru. In potrebno je bilo odriniti proti domu. Doma pa že znan prizor. Oblačno, tako kot da bo ravno začelo deževati, tudi pihalo je zelo hladno. Mateja vzame iz avta Nežo, Žiga gre takoj za njo, sam pa še parkiram in poberem vse torbe in obleke (tiste ki jih nismo nič rabili) ter se odpravim v hišo.

Prestopim prag in že slišim Žigov jok. Pa kaj ste imeli spet, da se tako dereš. Žiga mi pove, da je bila v njegovem copatu muha in da ga je pičila. Z Matejo malo bolj pogledava, kakšna muha naj bi to bila, na kar ugotoviva, da je to čisto navadna čebela. Ko je Žiga slišal da ga je pičila čebela, mu je bilo tako hudo, da je ponovno pričel jokat. Tolikokrat sva mu povedala z Matejo, da se čebel ne sme pobijat, da si je to tako vzel k srcu in mu je bilo zelo hudo. Celo želo ji je hotel vrniti, samo da bi čebelica odletela domov. Pa smo bili zopet pri eni novi lekciji. Da pač to ne gre tako.

Po kopanju in večerji sta oba, Žiga in Neža takoj zaspala. Upam samo lahko, da jutri ne bomo že pokonci ob po sedmi uri.

Prodaja se Twingo

2009-06-03T15:23:00.003+02:00

Svakinja se je odločila za prodajoo Twinga. Če koga zanima naj klikne na povezavo.

Tukaj dobite vse informacije :)

Prvi koraki

2009-05-18T21:26:00.011+02:00

Včeraj sem prvič letos čutil vročino. Saj se je živo srebro dvignilo do 28°C. Pa se nebi preveč sekiral, če dobro pomislim, smo še dober mesec nazaj zjutraj in zvečer kurili v hiši. Praktično, ni več tistega prehoda med zimo in pomladjo, kot je bilo to še pred leti.
Ker je bilo sončno vroče nedeljsko popoldne smo to veselo izkoristili. Naša Neža se že veselo postavlja na noge in probava prve korake, seveda tako da te drži za obe roki. In gremo na špancir. Vse lepo, samo da ne bi bilo te bolečine v križu, ki se je potrebno sklanjat in držat v prisilni drži. Si pa ne predstavljam, da bi bil višji za 10 ali 20cm.
Neža je prav veselo hodila po travi, najraje okoli Marjetk, ki so ravno sedaj v njeni višini.

Mateja in Neža poleg marjetk.

Nežine marjetke :)

Žabja prespektiva

Bolečina v križu ...
... saj ni tako hudo, da bi se pritoževal

No fotko, sedaj greva pa tja kamor jaz hočem. Najraje k marjetkam hehe.

Ko pa je Neža zmatrana, najraje smukne nekomu v naročje. Tokrat je bila na vrsti babi.

In gremo naprej. Še mal pa bi se babi lahko sklanjala somo še z kozmodiskom hehe.

Dedi je imel svoj veselje. Žiga je bil trenutek nepazljiv in dedi je že švigal z skirojem po ploščadi.

Danes pa pridem domov in vesela novica. Neža je naredila 3 samostojne korake. Če bo šlo tako naprej, bo še pred prvim rojstnim dnevom shodila.

1 x 3

2009-05-17T19:59:00.004+02:00

Ena fotka, tri obdelave v Lightroomu.

Okno prvič

Okno drugič

Okno tretjič

Končno se je pokazalo sonce

2009-04-06T21:02:00.007+02:00

Končno se je slabo vreme poslovilo in prikazalo se je toplo spomladansko sonce. Tudi temperature so se za nekaj stopinj zvišale. Jakne, bunde in topli puloverji so ostali doma, nekaj smo jih že spravili v omare, kjer čakajo na novo zimo.
Kot rečeno, oblaki so se skrili in pokukal je sonček. Takoj sem dobil nekaj volje za fotografiranje.

Pa da ne pozabim, danes praznuje moj brat Samo. O njegovih letih ne bom pisal, samo toliko, je že v letih :)
Ja, Samo, vse najboljše ti želimo Gregor, Mateja , Žiga in Neža. Pa glej kako boš danes praznoval, jutri je deloven dan :D

Spet dež

2009-03-29T19:42:00.010+02:00

Spet dež in nič ne kaže na lepše vreme. Še nekaj dni se bo vleklo tole slabo vreme in še vedno grozijo z nekim snegom. Tole mi popolnoma nič ne diši. Je pa dobra stvar ta, da še nisem menjal zimskih gum za letne. To me še čaka ta teden.

Danes se je začela nova sezona formule 1. Konec ni bil ravno za nas navijače Ferrarija, oba dirkača sta predčasno končala v garažah in sta bila daleč od uspeha. So pa poživila dirko moštva, ki smo jih zadnja leta gledali daleč zadaj, kjer so se borila za drobtinice. Sezona je še dolga in veliko spetakla bo še čez leto.
Prvega sem že sedaj slišal, Hamilton je imel ponovno več sreče kot pameti, dosegel je tretje mesto po zaslugi Kubice (BMW Sauber) in Vettel (Red Bull), ki sta se sama izločila tri kroge pred koncem in Trullija (Toyota), ki je prehitel Hamiltona za varnostnim avtom.

Ker v takem vremenu, res nimaš kaj početi, sem se vendarle spravil malo fotografirati po hiši.

Srčki

Sadje

Igrače

Fotografska razstava Kluba e-Fotografija: "Fotografije večne teme"

2009-03-15T08:44:00.009+01:00

Zadnje mesece smo v Postojnski jami poustvarjali fotografije nastale pred sto leti. Otvoritev razstave na Ljubljanskem gradu bo v torek, 17. marca 2009, ob 18h.

Vljudno vabljeni!

Avtor: Rudolf Bruner Dvoržak

Avtor: Alan Orlič Belšak

Avtor: Matjaž Intihar

Avtor: Matjaž Intihar

Avtor: Alan Orlič Belšak

Avtor: Matjaž Intihar

Avtor: Domen Blenkuš

Potepali smo se po Logatcu

2009-03-01T23:02:00.015+01:00

Današnji dan, je bil primeren samo za ležanje v postelji. Bil je pravo nasprotje sobote. Včeraj sonce, danes pa ponovno sama sivina, oblaki kamorkoli si pogledal.
Odpravili smo se v Logatec. Misleč, da bo v tam kaj bolj sončno, kot pri nas v Vodicah. No tokrat temu ni bilo tako. Prevladovali so oblaki, pihalo je in še povsem tem, so se temperature kar lepo spustile. In ker smo bili vsi po malo trmasti, nas tudi takšno vreme ni zaustavilo.

Kljub recesiji, se na veliko gradi.

Vreme je bilo primerno zaradi vetra, samo za sušenje perila. Nekateri so to prav prijetno izrabili.

Kaja in Žiga v svojem elementu. Kdo bo komu bolj nagajal?

Kaja.

Žiga.

Žiga in Kaja na klopci.

Neža.

Eva.

Neža se je kar navadila že na fotoaparat.

Samo in Neža. Baje, da je imel Samo zelo naporno noč? Nikakor ni mogel zaspati :)
To se mu tudi vidi na obrazu.
Samo, želim ti malo bolj mirno noč, kot je bila prejšnja.

Kamniška Bistrica

2009-02-28T22:11:00.006+01:00

Veliko vode (Kamniške bistrice) je preteklo od zadnje objave.
Izvir Kamniške bistrice z okolico.

Foto: Žiga Krašnja

Foto: Žiga Krašnja

Januarska zgodbica :)

2009-01-26T21:52:00.008+01:00

Zadnje čase se je kar nekaj dogajalo. Kot prvo, je naša mala Neža začela sedet in dobila je že tudi prvi zobek. Za enkrat se ga še čuti in zelo počasi rine na površje. V primerjavi z Žigo, ki jih je imel v obdobju 8 mesecev že ogromno in smo to tudi dobro občutili, če smo bili preblizu.

Kot drugo, je cel svet pretresla recesija. Pravijo da je v Sloveniji še ni. Pa je bilo potrebno malo ukrepat. Ker se je gorivo hitro cenilo, je bilo potrebno zamenjat avto. Jp. Zamenjal sem avto. Z varčnega Twinga sem presedlal v malo močnejšo Hondo, saj razumete, če je gorivo poceni, je pač potrebno imet avto ki malo več pokuri, zato Accord. Problem se je bil rešit Twinga, sedaj ko je tako poceni gorivo, ga ni hotel do danes nihče kupiti. Danes pa je bil dan sprememb. Po radiu so začeli objavljati, da se bo gorivo podražilo in lej ga zlomka, takoj je nekdo našel moj oglas in kupil Twinga. Ja kot pravim recesija hehe.

Sedaj pa še nekaj o fotkanju. Ja ni kaj veliko povedat, še manj pokazati. Kot je že zapisano v uvodu. Zadnjič pa berem malo bloge, ki sem jih ravno tako zanemaril “zimsko spanje“ in najdem zanimivo objavo od prijatelja Johnny, o Tilt-shift fotografiji. Preberem zadevo in se spomnim, da sem to že nekje bral in to ne tako dolgo nazaj. Gremo listat stare revije. Jupi, našel v predzadnji reviji Digitalna Kamera št. 31. Tu je cel članek. Ga moram še enkrat prebrat. Ko je bil članek še enkrat prebran, sem moral nekaj več poiskat še na Googlu, ki je kar hitro našel nekaj ustreznih povezav. Sam sem se poskusil kar v tem photoshop-tutorial.

In končno fotke. Ja niso slikane pred kratkim, so iz arhiva. Saj veste zakaj, če ne preberi še enkrat začetek.

V bližini doma.

Zalog pri Ljubljani. Slikano z nadvoza.

Slovenjske konjice.

Ljubljanica, poletje 2008.

Logatec.

Prodam Twinga

2009-01-17T20:37:00.001+01:00

Prodajam Renault Twingo.
Več informacij tukaj.

Srečno v letu 2009

2008-12-29T21:17:00.004+01:00

Ja, vsem želim veliko sreče in zdravja v letu 2009. Naj se vam izpolnijo vse skrite želje. Denarja si ne želite, ker sem si ga že sam zaželel hehe.
Enako želim tudi sebi, obljubim, pa da bom sedaj bolj priden in večkrat objavil kakšno fotografijo.

Tule sva z našo Nežo malo nagajala mamici, ko je vlekla balončke iz smrečice. Mami se je pa jezila. Bilo je zabavno :)

Ogenj ali dim

2008-12-29T21:05:00.004+01:00

Pravzaprav je dim. Se je pa izrisala lepa sirhueta konja.

Sobota večer, me je kar nekaj prijelo in odpraavil sem se v klet naše hiše, kjer sem postavil nekakšno studijsko mizo. Zadaj sem postavil trdo ozadje, ki sem ga prekril z temnim platnom. Levo od aparat je stala bliskavica, pred aparatom pa sem naredil dim z dišečimi palčkami. Za prvič sem imel kar nekaj nesreče, najprej mi je fokus lovil nekam zadaj, nato sem ga ročno nastavil, prožil sem z daljinčkom. Da pa je polna kapa, se mi je ponovno zgodilo, tisto kar se nebi smelo, prazne baterije, najprej v bliskavici, to ni problema imam rezervne baterije, nato pa še v aparatu.
Saj ni čudno, da se mi to dogaja. Zadnje čase aparat lepo počiva v torbi in v kotu. Bo pa po novem letu bolje.

2. Erotični sejem v Celju

2008-12-09T22:25:00.011+01:00

Pohvalno od organizatorja, da se je spusti še v drugo organizirat sejem erotike. Letos je bilo res veliko bolje kot lani. Pričakoval sem, da bo več dogajanja na odrih. Vsaj na dveh odrih bi bila lahko naenkrat prestava naenkrat, tako pa je potekalo posamezno, enkrat v nadstropju in drugič v pritličju. In če nisi bil hitro pri odru, ali pa čakal nekaj minut pod odrom, praktično nisi videl nič.

Še nekaj utrinkov.

Z pričakovanjem čakam že na naslednji sejem.

Pred TV ekran

2008-12-08T22:31:00.001+01:00

Ponovno se je pričel delovni teden. In kot ponavadi, so ponedeljki tisti ki se najbolj vlečejo in so tudi najbolj naporni. No vsaj pri meni je tako.

Običajno imava z Matejo večere popolnoma zase. Otroci so ponavadi okoli 8 ure že v postelji, tako da si lahko privoščiva ogled kakšnega zanimivega filma, ali nanizanke. Tudi za danes je bil takšen plan. Pred televizijo si prineseva pijačo in kaj za pod zob, običajno kakšne kokice ali pa čips, včasih pa tudi čokolado ali kakšne piškote, no za tako počasi grickat.

Vendar je bilo tokrat nekaj drugače. Mateja ni ravno oboževalka grozljivk. Danes pa kot strela iz jasnega. Vprašala me je, če bi gledal film Saw V. Imava ga že kar nekaj časa doma, pa je nikoli nisem mogel prepričati, da si ga ogledava, no danes si ga bova.

Pa me je ponovno presenetila. Ne ti si ga boš ogledal na PC, ona pa bo gledala staro klasiko Sissi, ki jo je našla na Sat 1. Saj poznate ta film, govori o Avstijski cesarici. Joj kakšna muka je to gledat. Mateja lahko ta film gleda 5 na leto pa se ga ne naveliča, tudi tokrat je tako. Sva pa enkrat brala v nekem trač časopisu, da je glavna junakinja Romy Schneider sovražila to vlogo. Ji kar verjamem, ker tudi sam sovražim ta film. Pa ta film ni edini ki ga lahko gleda in gleda in se ga ne naveliča, tu so še The soun of music (Moje pesmi, moje sanje), Ghost (Duh), Dirty dancing (Umazani ples), Grease (Briljantina), Top Gun pa še kakšen bi se našel.

Kakorkoli, danes sva vsak pri svojim ekranom in vsak pri svojem užitku. Pravijo, da je potreben kompromis, tudi tokrat je bil, sem se kar sam javil, da grem pred PC in tako je Volk sit in koza cela.

Megleno zaspano jutro

2008-11-27T21:28:00.002+01:00

Ura 7:05, prvi alarm na budilki, ga enostavno ignoriram in izklopim. Čisto nič se mi ni dalo iz tople postelje, tudi Žiga in Neža sta še spala. V hiši čista tišina, pa zakaj bi to prekinila budilka.

Oči zatisnem nazaj, kot, da se mi nikamor ne mudi. Tudi tega lepega trenutka je bilo kmalu konec. Ponovno se je zbudila moja tečna budilka, samo, da je sedaj kazala 7:09. Nič, potrebno je bilo vstati. Kmalu za menoj, je bil tudi že Žiga, prva stvar kot vsako jutro poskusi, če lahko gleda risanko pred odhodom v vrtec, pa četudi ve, da smo z časom na kratko. Hitro se oblečeva in umijeva. Žiga je že natikal že čevlje na noge, bil je polen energije, sam sem se pa še kar vlekel po hiši, kot megla zunaj. Spet se ni nič videlo, tudi sosedove hiše ne. Tudi temperatura zunaj je kazala neverjetnih -8 brrrrr. Spet je mraz.

Čas za odhod. Zadnje dva dni sem opazoval lep sončen vzhod, ko sem se vračal iz vrtca. Pa me je prešinilo, kaj če bi vzel z seboj še aparat, mogoče mi pa uspe najti kakšen zanimiv motiv. Pa sem še to vlekel z seboj.

Prideva do avta, zopet šok. Po ne vem kolikšnem času, sem imel zmrznjene šipe. Evo pa še jutranja telovadba. Žiga pripnem v stolček, prižgem avto, da se vsaj malo ogreje, poiščem strgalo za led v prtljažniku, seveda najdem vse druge stvari kot to, na koncu sem tudi to našel. Še iz predalčka vzamem rokavice, da me ne zebe. Ja, če bi bile tam kot bi morale biti. Prejšnji dan sem jih prinesel notri, seveda nazaj se mi ni dali, kar mi je bilo kmalu žal, led je bil trdoživ, v roke me je pa toliko zeblo, da sploh nisem čutil konic prstov.

Končno odrineva proti vrtcu. Žiga me je še nekaj spraševal o ledu, zakaj se je nabral na šipi, no to sem se tudi jaz spraševal, pa me sedaj ni več zanimalo, ker sem se že itak ogrel in me po tej telovadbi ni več zeblo. Prideva v vrtec, obleka je kar letela od Žiga in že je bil v razredu, jaz pa počasi domov in mogoče ujamem še kakšen motiv. Pa še res sem ga, vsaj nekaj zanimivega, ponovno težava. Že v Nedeljo mi je kazalo, prazna baterija, pa je še nisem dal polnit, zato so bile narejene samo dve fotografije in tu je ena od dveh. Tudi če bi našel še kakšen motiv, ga ne bi mogel več fotografirat.

Koliko čudnih dogodkov samo v eni uri, tudi dan je bil zanimiv.

Nova preobleka bloga

2008-11-19T21:48:00.003+01:00

Čas je že bil, da blog dobi novo preobleko. Naveličal sem se tiste modre enolične barve in malo popestril.
Kako vam je všeč? ogoče še kaj popravim.

Meglena nedelja

2008-11-17T21:19:00.006+01:00

Nedelja dopoldne, megla. Megla, tako gosta, da se tudi do najbližjega soseda ni videlo, pa je stran od nas samo dobre 20m. Ker sem imel plan za jutranji sprehod z otroci, je to splavalo po vodi. Bo pač potrebno prestaviti na popoldanski čas, ko se bo megla dvignila.

Pa še res je bilo tako, samo da se je megla dvignila zelo pozno, šele okoli ene popoldne. Po kosilu smo se kar vsi odpravili lovit jesenske sončne žarke. Sonce je res toplo grelo, ko pa smo zavili v senco dreves, se je v trenutku shladilo.

Po dolgem času sem naredil tudi nekaj fotografij.

Čebelica nabira jesenski nektar.

Regradovi cvetovi, na domačem travniku.

Njen čas prihaja.
Tale gosenica, se mi je zdela malo zmedena, kot da ni na pravem mestu in pravem času.

Ovčke lovijo tople sončne žarke.

Pa še ena regradova lučka.

Fotografska razstava Slovenija / Klub e-Fotografija

2008-11-03T09:05:00.002+01:00

Otvoritev, 3. november, Hostel Celica, Metelkova 8, ob 20h. Vabljeni!

Nežin nasmeh

2008-10-21T19:59:00.003+02:00

Po dolgem času, ponovno nova objava. Za takšno dolgo pavzo je botrovala bolezen.

Neža mi je namenila prisrčen nasmeh.

Fotodelavnica - Delo z bliskavico

2008-10-05T23:12:00.009+02:00

Po dolgem premoru, se bo na blogu nekaj zgodilo. Nič drastičnega, končno nova objava. Ja zadnje čase, res ni bilo nobenega časa za pisanje bloga, kaj šele za fotografiranje.
No danes, smo imeli z Fotoklubom e-Fotografija (link 2) delavnico. Fotografiranje z bliskavico.

Mentor je bil Borut Gorenjak.

Zbor kluba, Jezero Podpeč. Za nedeljsko popoldne, se nas je kar veliko zbralo. Tako, da smo delovali v dveh skupinah po 6. Delo je bilo zelo zanimivo. Borut nam je razlagal, da se da tudi z malo bliskavico naredit dober portret in da ni potrebno imeti neko profesionalno studijsko opremo, za dosego cilja.

Preden smo začeli, je bilo nekaj teoretičnih napotkov, kako prožimo naše bliskavice. Lahko jih prožimo na našem aparatu, tako deluje večina nas, preko povezovalnega kabla, kjer si omejen na dolžino kabla, lahko pa tudi brezžično, preko radijskega oddajnika in tega smo danes tudi prakticirali.

Nato nas je Borut pustil, da malo sami fotografiramo, saj veste, prosto po Prešernu. Kot sem že napisal, nas je bilo 6 v skupini in vsak je imel kakšno željo, kako naj se nam Zala postavi. Aja, Zala je bila naš današnji model, imela je veliko potrpljenja v tistem mrazu. Ko smo naredili nekaj testnih fotografij, jih je Borut pogledal, malo pokomentira in nam tudi svetoval, kje delamo napake.Končno je sledilo postavljanje bliskavice in dežnika, za mehčanje sence, nato smo zmerili svetlobo, aparate postavili na funkcijo M, se pravi ročne nastavitve in delo se je lahko začelo. Od tu je bil rezultat viden iz fotografije v fotografijo. Obisk takih delavnic priporočam vsakemu. Če tudi že veliko veš in veliko prebereš, se tu zve še marsikaj novega.

Fotografija nastala v prvi seriji, prosto po Prešernu.

Po teoretičnem delu delavnice, je sledilo praktičnodelo. Bilo je veliko lažje...

... in bolj zanimivo.

Kljub mrazu, je Zala ostala zbrana.

Delo na pomolu jezera, nam je malo otežil rahel veter, ki je zapihal na trenutke. Ko pa nam je zaprl dežnik, je bil čas, da se premaknjemo nekam v zaveterje.

Festival starodobnih vozil Codelli

2008-09-21T18:53:00.032+02:00

Sobotno dopoldne me je peljalo na Gospodarsko razstavišče, kjer so se zbrali straodobniki. Obiskal sem zbor kmalu dopoldne in še sreča, ker ni bilo veliko obiskovalcev in je bilo prav užitek fotografirat stare lepodce.
Ob odhajanju pa se je okoli svtomobilov kar trlo obiskovalcev.

Avtobusna postaja

2008-09-08T22:53:00.010+02:00

Ne zgodi se velikokrat, da v naši vasi nekaj odprejo. Tokrat je bila otvoritev šolske avtobusne postaje. Pa da ne bo pomote, avtobusno postajo smo že imeli, vendar je bila na nevarnem odseku, kjer se je pred leti zgodila tragična nesreča. Kot rečeno, premaknili so jo iz zelo prometne glavne ceste na stransko cesto, kjer bodo otroci sedaj bolj varni.

Zbrali so se skoraj vsi občinski veljaki z županom na čelu. Sledilo je nekaj kulturnih dogodkov, glavni govor župana in še zadnje dejanje, prerez vrvice. Tako je bilo uradno dejanje gotovo, sledila je še zabava, kot se za take dogodke spodobi.

Se mi je pa zgodila mala nevšečnost točno na koncu uradnega dela. Zmanjkalo mi je baterije v aparatu, tako da ne boste mogli videt koliko se je jedlo in pilo. Si pa samo malo zamislite.

Par kulturnih točk, pred otvoritvijo.

Ni se nas veliko zbralo, je pa bilo zabavno.

Glavni govornik. G. župan Brane Podboršek.

Glavno dejanje, prerez vrvice in avtobusna postaja je uradno odprta.

Za spomin jo še del spravimo.

Portret g. župana.

Poleg avtobusne postaje stoji spomenik padlim borcem Rašiške čete, ki so padli v drugi svetovni vojni. Spomenik je tu stal že prej, sedaj so ga samo očistili in uredili okolico.

Tuning show Ljubljana 2008 - Hostese

2008-09-07T21:46:00.017+02:00

Ponovno je bil v prestolnici tuning show. Natančneje na Gospodarskem razstavišču. Če je tam res ogromno prostora, ga je bilo letos prav zares. Ni bilo toliko razstavljalcev kot prejšna leta, hale so samevale in hostese so se dobesedno dolgočasile. Obiskovalcev preprosto ni bilo.
Sem se pa pogovarjal kar z nekaj razstavljalci in so mi zatrdili da je bilo letos v Celju (tukaj in tukaj)bistveno bolje organizirano in tudi več obiskovalcev je bilo tam, pa čeprav je v Celju na trenutke deževalo.
Na sejmu ni bilo skoraj nič novega, vse kar se je videlo že na ostalih letošnjih sejmih in tekmovanjih, menjale so se samo hostese in te so bile letos še najbolj zanimive za fotografiranje.

6. srečanje starodobnikov v Vodicah

2008-08-31T12:20:00.022+02:00

Že 6. zadnjo Avgustovsko Soboto so se zbrali starodobniki v Polju pri Vodicah. Zbor je organiziral Moto klub Mak iz Vodic. Zbor se je pričel ob 8 uri zjutraj pa do 10. ure. Nato je sledil start. Karavana se je odpravila proti Predvoru, kjer je bil postanek, okoli 16. ure pa so prispeli na cilj v Polje pri Vodicah. Sledilo je še podelitev priznanj in veselje se je lahko pričelo.

Res, da letos nisem bil prisoten na cilju, bom pa definitivno drugo leto.

Ponovno potepanje po Ljubljani

2008-08-21T23:43:00.010+02:00

Ni bilo dolgo tega, ko sem se potikal po naši prestolnici Ljubljani. In zopet me je zaneslo v naše glavno mesto. Tokrat nisem bil z prijateljem johnnyom, mu je bilo žal da je bil v službi in ne v naši družbi, sem imel pa tokrat z seboj svojega brata Sama in mojega bodočega soseda Roka. Aja, da ne pozabim, oba sta šele začetnika v DSLR in oba sta se odločila za rumeno barvo. Saj veste katera je to kajne? No če ne veste je to Nikon.
Štart je bil že na moji ostaljeni lokaciji. Se je pa enkrat zgodilo, da nisem jaz čakal in je tokrat čakal Samo, pa ne dolgo kakšno minutko. Pa pustimo to.
Kot rečeno, na začetku smo bili popolnoma brez idej, kam in kaj bomo slikali. Potem pa smo našli vsak svoj motiv in hitro smo se razkropili po malih ulicah stare Ljubljane.

Golob na Tromostovju.

Robbov vodnjak

Lik na vhodnih vratih Stolne cerkve.

Stolna cerkev.

Kanuji na Ljubljanici.

Končno so Policaji na pravem mestu, takrat ko jih rabiš.

Ps. V tem poletnem času je še mnogo več detaljev po Ljubljani, ki so bolj vidni moškemu očesu kot ženskemu.

Brez idej ...

2008-08-20T23:16:00.007+02:00

Sem popolnoma brez idej za pisat. Ne spomnim se nobene pametne zgodbice, da bi jo dodal pod vsako fotografijo.
No nekaj se pa bom potrudil, kljub temu, da sem tale tekst pišem že šestič ali sedmič.

Jabolko, lepo vendar kislo. Za kakšen jabolčni zavitek pa bo.

Ne daleč stran od jablane imamo nekaj rož. Ja to so tiste rože, če sem precej zdelan in malce len, da bi se kam premaknil od doma, najdem kar tu kaj zanmivega. In tudi tokrat je bilo tako. Med rožami si je spletel mrežo in čakal na svoj plen. Ja tako je, pajek plen jaz pa da se bo začelo kaj dogajat. Po parih minutah, je ostalo v pat položaju. Pajel je bil še vedno na istem mestu, jaz pa sem med tem že kar nekaj rož pomandral. Ko sem se zavedal, da verjetno tale pajek ne bo ujel popolnoma nič, je bilo potrebno nadaljevat.
Zjutraj preden sem se odpravil v službo, sem ga še enkrat pogledal in še vedno je bil tam popolnoma negiben.

Tudi tale vrabček ni bil daleč. Je bil kar v grmovju. se mu je pa videlo, da je bil poškodovan. Vgriznjen je bil v vrat in enega očka ni imel. Čilkal je iz čistega obupa.
Za razliko od pajka, tega vrabčka zjutrej ni bilo več tam. Kaj se mu je zgodilo ne vem, samo ker imamo mačko pri hiši, si lahko zgodbo kar sami zamislite.

Sončnica.

Sosedje

2008-08-17T21:06:00.003+02:00

Saj vemo kako prijazni smo do svojih sosedov, da star pregovor kar drži. Če je meni crknila krava, naj še sosedu dve. Ali kot je moj stari sodelavec pravil kako je imel svojega soseda rad. Ko je ujel krta na svojem vrtu, ga je z lopato vrgel še na sosedovega, tako da še tam malo zrahlja zemljo.
No pa ni vedno tako z sosedi. Moram reči, da imamo pri nas kar srečo z sosedi. Večkrat na leto imamo skupne piknike, tudi družinske praznike praznujemo skupaj, pomagamo si pri opravilih okoli hiš. Ko gre kdo od nas na počitnice, se vedno najde nekdo da popazi na hišo drugega. V glavnem z mojimi sosedi se razumemo res dobro.
Pred kakšnim dnevom, pa nas je sosed ponovno presenetil. Prinesel nam je orehove palačinke. Res so bile okusne in dobre.

Upaam da imate tudi vi tako dobre sosede.

Dva meseca

2008-08-13T22:55:00.003+02:00

2 meseca nas že razveseljuje naša mala Neža. Še vedno več ali manj spi, pa je in ponovno spi. Sedaj se že odziva na okolico, opazuje okoli sebe in namenila nam je že prvi nasmeh. Ja noči so res mirne, v primerjavi z Žigo, nas Neža pusti spati. Punca se spreminja z dneva v dan.

Ravno je prišla iz osvežilne kopeli. Vsa zadovoljna. Vode se ne boji, prav uživa v njej. Tudi Neža bo ljubiteljica vode, tako kot Žiga.
Počasi se tudi že navaja na bliskanje okoli sebe.

Večerni posnetki

2008-08-10T21:31:00.004+02:00

Včasih mi odgovarja tudi večerni sprehod po našem kraju. Najraje v polmraku. In takrat nastajajo takšne fotografije. Oblaki v večerni svetlobi

Pa še ena čisto drugačna.

Trnfest - Kultur Shock

2008-08-05T20:46:00.008+02:00

Kar nekaj vode je že preteklo od zadnje objave na mojem blogu. Na začetku je za to poskrbela višja sila (SiOL), da so potrebovali kar štiri dni da so nam ponovno popravili linijo. Ostali dnevi pa je šlo vse bolj poletno, počasi in lenobno.
V tem času se je pričelo v Ljubljani nekaj dogajat glede kulture. Pričel se je Trnfest, ki bo trajal vse do konca Avgusta. In ker se takega dogodka ne sme zamudit, sva se zopet z Johnnyem dogovorila za potep po naši prestolnici.
Zbor, že na dogovorjenem mestu, nato pa počasi proti centru Ljubljane, vmes se še ustavit na hladni pijači, da slučajno ne dehidrirava. Daljši pogovor kako bo potekalo fotografiranje. Prvi cilj je sprehod po samem centru, nato pa na Kongresni trg, kjer je imela koncert Mia Žnidarič. Pravzaprav se je šele začela ogrevat. In ker nama ni dala žilica, da čakava na začetek in ker sva poduši bolj rokerja, kot pa ljubitelja jazza, je bil čas, da se odpraviva prodi Kudu Franceta Prešerna, kjer so žagali člani skupine Kultur Shock. Težko se je bilo prebiti čisto pod oder in naredit dober posnetek. Je pa bil izziv, ker je bila zelo slaba svetloba. Nekaj je ratalo, za konec pa sem probal še z bliskavico naredit par posnetkov, res da so fotografije bistveno boljše, pa nimajo tistega odrskega pridiha, tako da te niso prišle v izbor za objavo.
Ker je bilo že kar temno in vročina ni pojemala, je dehidracija zopet naredila svoje in sva z Johnnom zavila v prvi lokal da pregledava kaj nama je ratalo, seveda pa sva zraven še hladila žejo.

Rakitna

2008-07-20T22:54:00.006+02:00

Prekrasna izletniška točka, pa samo dobre pol ure vožnje iz Ljubljane. Takoj se pozna, da vdihavaš višinski zrak. Je bolj čist in zdrav, zato pa je tu tudi Mladinsko klimatsko zdravilišče.
Prav presenečen pa sem bil, ko smo prispeli do jezera, tam se je ogromno ljudi kopalo v topli vodi in uživali v rahlo oblačnem dnevu.

5 minut ...

2008-07-16T22:11:00.008+02:00

... je bilo popolnoma dovolj, da je naredilo nekaj škode na našem vrtu. Še dobro, da ni bilo kakšne škode na na naši hiši pa tudi na sosedni.
Sedeli smo na balkonu in opazovali kako se nevihtni oblaki počasi približujejo Šmarni gori. Z nevihtnimi oblaki so prišle tudi strele, ki so se pojavljale. Pri sebi sem si rekel, no nekaj dobrih posnetkov bi pa lahko naredil, strele pa res še nisem lovil. Aparat imam v hiši, stativ pa v avtu. Skočil sem po ključe in ko sem se vrnil na teraso, se je že začelo. Močan veter in dež, vendar sem bil še tako tečen, da sem šel po vetru in dežju v avto po stativ. Res prava norija, če pogledam po neurju, je ravno na tej poti, tudi drevo , ki se je podrlo. Na srečo se je to zgodilo dobro minuto za tem, ko sem bil tam, samo da sem bil sedaj na varnem v hiši in me strele niso več zanimale.
Neurje kakor hitro je prišlo, tako je tudi hitro premaknilo proti Kamniku, na poti, pa naredilo ne ogromno škode.

Do sosedov, se sploh ni videlo.

Tudi palčku ni prizaneslo.

Drevo z ene ...

... in druge strani.

Nebo nad Kamnikom

Narava je kruta

2008-07-15T22:19:00.006+02:00

Posnetki so nastali samo par dni pred krutim neurjem. Kot smo lahko poslušali pri poročilih, je bila naša občina Vodice, ena bolj uničenih. Še najhuje je prizadelo Osnovno šolo, katera je izgubila streho, ki pa so jo našli dober kilometer stran.
Pri nas doma, ki pa smo odaljeni dobre tri kilometre od Vodic, je nastradalo eno drevo, ki ga je polomilo čisto pri tleh in par vej na orehu. Tudi ostale hiše v vasi so dobro odnesle, huje je samo v gozdu, kjer je polomilo ogromno dreves. No o tem pa drugič.

Za enkrat lepši del ...

Gremo ven

2008-07-11T21:32:00.005+02:00

Poletni vroči dnevi, nas zadržujejo doma, v ohlajeni hiši. Za sprehode se odločimo zgodaj zjutraj ali pa pozno popoldan, ko ni take pripeke. Neža je običajno v vozičku, tam ji najbolj ugaja, včasih se rahlo jezi, po parih metrih se pa popolnoma umiri, običajno zaspi, Žiga ima za prevozno sredstvo najraje kolo. Še najraje vidi kakšen klanček, pa ne da bi se spustil po njem, temveč da bi kolesaril navzgor, za dol pa mu dela še malo težav, ker je enkrat pozabil zavirat in je bil prav neprijeten pozdrav z tlemi, od takrat ima nekakšen rešpekt do klancev.

Zanimivo zaviranje na črto.

Neža, zakaj si tako počasna?

Pri dirkanju, gre včasih na tesno.

Ps: Žiga si je za rostni dan zaželel rolerje. Uh, to bo še veselo ;)

Po neurju

2008-07-08T23:30:00.005+02:00

Tudi pri nas v našem kraju se je včeraj odtrgla oblak in je bilo kot sodni dan. In ker vedno po neurju posije sonce, se je to zgodilo tudi danes popoldne.
Odpravili smo se na popoldansli sprehod, temperature niso bile takšne visoke kot pred nevi, mogoče kakšno stopinjo čez 20. Vendar je bilo prijetno.

Sosedov skeden.

Šinkov turn (1,2)

Takšne umetnine :D pa nastajajo v večernih urah. Malo igranja z PS. Če pa kdo ve, kaj je to, pa naj kar pove ;)

Ljubljana, skriti detajli

2008-07-03T21:22:00.019+02:00

Johnny in jaz, sva se zmenila za popoldanski sprehod po Ljubljani. Uradna verzija, je bila na kavo, vendar sva imela z seboj oba fotoaparate, pa bi jih bilo res škoda nosit samo na sprehod. Tako, da sva se res najprej usedla v enega od lokalov ob Ljubljanici, opazovala mimoidoče in pogovarjala o aktualnih temah. Na kratko je že kazalo, da z najinim slikanjem stare Ljubljane ne bo nič, ker je kar naenkrat začelo rahlo deževati. Samo res ni bilo sile, ker je resnično padlo samo par kapel in temu nebi rekel dež.
Po popiti kavici, sva se odpravila na potep po Ljubljani. Sam nisem imel hotel slikat razglednice, temveč kaj bolj skritega. Tisto kar ne vidiš tako na ulici.

To je razglednica. Pozdrav z Ljubljane :D

Vinjeta

2008-07-01T23:25:00.001+02:00

Zadnje dni poslušam po radiu in gledam po televiziji, ko govorijo samo o vinjetah, ki so prišle v veljavo danes. Kamorkoli se obrneš, slišiš vinjeta to in vinjeta tisto. Sam sem za uvedbo vinjet, pa čeprav se ne vozim veliko po naših avtocestah, se bom pa mogoče sedaj kaj več. Nekaterim tudi ni všeč, da nimamo vinjete za krajši čas, ampak samo za pol leta in celoletno. Še najbolj glasni so Hrvatje, da se ne bodo vozili po Slovenskih cestah, ker je 35€ preveč za polletno vinjeto. Sploh nisem vedel, da toliko obiskujejo našo malo lepo deželico. Pa naj prodajo še avto, da ne bodo preveč zapravili. No kakorkoli, vinjete imamo, pa če nam je prav ali ne.

Sedaj ko bomo z vožnjo po avtocestah zelo razbremenili naše regionalne ceste, bi lahko država uredila tudi te. Regionalko bi enostavno zaprli in usmerili ves promet na avtocesto, tako bi še od tistih južnih sosedov pobral nekaj denarja, ki se izogibajo nakupu vinjete, bi pa plačali visoko kazen, ker je nimajo.

Zadnje dni je bilo zelo težko priti do vinjete. Saj jaz sem imel tak občutek. Že včeraj sem jo iskal v okolici Vodic, pa je niso imeli nikjer. Danes sem jo pa najprej iskal na pošti, pa mi je uradnica na okencu povedala, da so jih prejeli samo 20 in je zaloga takoj pošla. Nič mi ni preostalo, kot da se zapeljem v sosedno občino in tam poskusim v Mostah na Petrolu, kjer je ravno tako niso imeli, nato sem pot nadaljeval še v Komendo do OMV-ja, kjer je tudi niso imeli. Obrnil sem proti Mengšu in poskusil še na njihovi pošti, kjer sem jo dobil, sem pa tam srečal znanca, ki mi je pravil, da je tudi na bližnji Petrolovi črpalki nimajo.. Se sprašujem, kako je Dars zalagal svoje prodajalce, če je pa vsepovsod zmanjkalo vinjet.

Sedaj jo imam, tako da se lahko vozim po naših avtocestah brez problema in ustavljanja na cestninskih postajah.

Tisti, ki pa je še nimate, si jo pa le kupite, ker je kazen 300 do 800€ res velika.

Pa še ena vesela novica, sedaj se bomo z gorenjske vozili brez problema skozi predor Šentvid in nam ne bo več potrebno na Celovško cesto proti morju. Za nazaj bo pa potrebno še vedno na Ljubljansko obvoznico zavit na Celovško cesto, ker so predor po 8 urah morali zapreti, zaradi odpadanja stropa. Po 8 letih gradnje in porabljenih 250 milijonov € nam predor služi samo 8ur. Ja kako dobre izvajalce imamo.

Pa srečno pot.

Klovni

2008-06-30T23:35:00.007+02:00

Klonesa.

Nedeljsko dopoldan. Že na vse zgodaj sem bil opozorjen, da bi bilo dobro pokositi travo okoli hiše. Prav nejevoljno sem sprejel o odločitev, da bom moral kosit v Nedeljo.

Ja pajade. Nič ne bom kosil trave v Nedeljo. Danes je dan za počivanje in nedelo, saj zato se pa imenuje Nedelja. Pa da ne bi doma sedel, moram it malo ven, sem na hitro pogledal, kaj se dogaja v naši bližini. Mogoče bi se pa dalo kam pobegnit vsaj do kosila. Iščem malo po netu in raznih forumih in bingo. V Ljubljani je festival klovnov. Žigu samo namignem klovne in že ga ni bilo za ustavit. Nič mu ni bilo potrebno reči, da se obuje, tudi težav ni imel, ker ko ga peljem v vrtec ima 1001 in en izgovor, da čevlji ne gredo na nogo. No tokrat je bilo drugače.

Z seboj sva vzela še aparat, mogoče bo pa kaj zanimivega za slikat. Avto sva parkirala kar v Tivoliju, nato pa peš proti Jakopičevemu sprehajališču. Tam naj bi bilo klovni. In res so bili. Smešni kot se za klovne spodobi. Vozili so se z kolesi, žonglirali in zganjali razne vragolije. Po dveh predstavah, so se klovni odpravili na drugo lokacijo, Žiga pa je že začel silit naprej, tako da sva se odpravila kar po parku Tivoli. Sem pa bil kar presenečen, da toliko ljudi obišče Tivoli v nedeljo dopoldan. Nekateri so se samo sprehajali, drugi so pripeljali na sprehod svoje domače ljubljenčke, spet tretji so samo poležavali v travi, nekateri pa so se samo treznili po nočnem norenju.

V Tivoliju sva našla fontano in ker je bilo že zelo vroče, ni bilo potrebno dvakrat reči Žigu, da malo počofota po njej. V trenutku je bil moker, kar pa ga ni preveč motilo, mene pa tudi ne, ker je bilo že res pasje vroče. Po čofotanju pa sva šla še iskat veverice, ki jih je res ogromno v parku. Ni bilo treba daleč, ko sva že prvo videla in tam zraven je bila tudi druga, nato pa sva prenehala štet. Ena je bila še posebej radovedna in ko sem jo hotel slikat, je od zadaj pritekel, kdo nekaj, Žiga in jo preplašil na prvo drevo. Tako sedaj sva prenehala z vevericami in se bova počasi odpravila proti avtu, vmes pa našla še nekaj golobov, ki so se hladili v senci. Niso se dali kaj preveč motiti, ko je Žiga skakal med njimi, pač enostavno se jim ni dalo.

Za konec pa sem naredil še par fotografij (panning) iz hriba na Celovško cesto. Vmes naju je že klicala Mateja, da bi bilo prav, da se že kaj vrneva domov, ker bo kmalu kosilo.

Popoldne, je bilo bolj umirjeno, kar v stanovanju, kjer je bilo prav prijetno hladno.

Kosilnica in trava, sta me počakali do ponedeljka dopoldne.

Kloven na kolesu.

Zbor klovnov.

Fontana od blizu.

Golob, v niskem preletu.

Mavrica 2

2008-06-27T13:57:00.002+02:00

Včeraj zvečer se je pripravljalo na poletno ploho. Iz tega res ni bilo nič. Še dobro, ker se nam je zunaj sušilo perilo. Je pa sosednjo vas vendarle malo zmočilo in ker je bilo sonce že res zelo nizko, se je prikazala lepa mavrica. Kaj mi je drugega preostalo, kot da skočim po aparat in naredim par
posnetkov.

Neža

2008-06-23T10:16:00.003+02:00

Sem mislil, da bom imel kaj več časa sedaj, pa sem se rahlo zmotil. Nimam ga. Kdo mi ga pobere? Ja mala Neža. Sedaj je stara že 11 dni in pridno nabira grame. Večinoma dneva prespi in je, ponoči, ko pa bi morala spati, pa veselo gleda naokoli in popestri noč. Ravno zatisneš oči, že ti da vedeti, da je tudi Neža v prostoru. Današnja noč je bila najbolj burna, ni zaspala kar od 23 ure pa do 2 ure zjutraj. Okoli 6 ure zjutraj jo je prebudil prazen želodček, za kar je poskrbela Mateja, sam sem se tudi zbudil in videl prekrasen sončni vzhod, tega ne vidim velikokrat, mogoče ga bom pa še kdaj slikal.

Toliko za zdaj, samo da veste, punca raste.

Oblekica ji je malo prevelika.

Nogica :D

Težko pričakovan dan

2008-06-14T21:21:00.004+02:00

Pričakal sem dan D. Petek 13.6.2008, za nekatere nesrečen dan, za mene in mojo družino pa definitivno najbolj srečen dan, ko je na svet privekala moja hčerka Neža. Ni bila kaj preveč zainteresirana na zunanji svet. Seveda ne, ko pa je bilo v mamici tako prijetno toplo, tu zunaj pa jo samo gledamo kot sedmo čudo. Prav počasi odpira in zapirala male očke, malo pogledala naokoli in ponovno zadrema. Vsake toliko pa je vendarle pogledala, svoja starša.

Tudi Žiga je zelo zadovoljen, ko je dobil mlajšo sestrico. Na vsak način bi sedel poleg nje in jo božal. Nikakor ne more odtrgat pogleda od Neže.

No sedaj veste, zakaj je blog tako sameval, zadnje 14 dni je bilo res napornih.

Mateja, Neža in Žiga. Jaz sem ponovno za aparatom, kot vedno.

Še par dni ...

2008-06-11T20:07:00.004+02:00

Hm. Zakaj zadnje čase sameva blog? Saj bo kmalu boljše. Obljubim ;)
Še mal pa bo, kakšen dan ali dva, potem pa presenečenje.

Fotka je simbolična!

Poročni zvonovi

2008-06-05T22:03:00.006+02:00

Prišel je dan, ko sta v zakonski stan skočila moj brat Samo in njegova spremljevalka Patricija. Dolgo sta prestavljala datum tega trenutka, tokrat pa sta ga izpeljala do konca.

Mene pa je doletela čast, da postanem bratova poročna priča.

Najprej je sledila cerkvena poroka v Tunjicah nad Kamnikom nato pa še civilna v Predjamskem gradu. Potek poroke je potekal gladko in brez zapletov, tudi vreme je držalo, kljub temu, da je bilo napovedano deževje. Čeprav sem bil poročna priča, se nisem odpovedal fotografiranju, seveda ko je za to bil čas, ne ob samem obredu. Za fotografiranje sta bila zadolžena Jure in David, ki sta opravila korektno in profesionalno. Sedaj samo še čakamo na njuno delo. Jure se je izkazal že na poročnem slavju, kjer nam je na velikem platnu prikazal nekaj odličnih fotografij.

Za konec pa še tole. Samo in Patricija (pišem v imenu moje družine), želimo vama in vajinima hčerama Kaji in Evi vse najboljše, sreče v zakonu in ljubezni pa da se mogoče vajina družina še poveča.

Pa še nekaj mojih fotografij.

Lexus RX 400h

2008-06-04T20:38:00.014+02:00

Lexus RX 400h. Avto, ki ga hitro osvojiš, ali bolj natančno, ki te hitro osvoji. Lexus je že od nekdaj avto prestiža. RX 400h z 3,3 literškim motorjem in z pomočjo dveh elektro motorjev, deluje zelo potiho. Tudi sama poraba ni velika. Po dveh dneh vožnje po prestolnici in nekaj avtoceste poraba zanemarljivo majhna 13 litrov na 100 km. Moram povedati, da V6 bencinski motor in elektromotor, skupaj zmoreta kar 200kW moči. V avtu res ne manjka ničesar, vse je na svojem mestu, vse v dosegu roke in pregledno. Na sredinski konzoli je velik na dotik občutljiv ekran, na katerem lahko opazuješ samo delovanje motorja ali elektromotorja, trenutno porabo, povprečno porabo in podobno. Lahko si nastaviš tudi GPS navigacijo ali pa radijske programe, pri vzvratni vožnji se vklopi zadaj mala širokokotna kamera in tako lahko na ekranu opazuješ kje boš parkiral lepotca. Notranjost avtomobila je zelo prostorna, tako spredaj kot zadaj, razočaral pa me je prtljažnik, ki je malce premajhen. Tudi zunanja lepota ne zaostaja za notranjo. Zunanjost krasijo spredaj in zadal velike luči, ki se lepo zlivajo z linijami avtomobila, tonirana zadnja stekla in 18 palčna platišča.

Če si ga kdo želi, ga dobi že za skromno ceno 64.000€. Pa naj še kdo reče, da se prestiž ne izplača

Že na boku avtomobila, vam piše, da je to Hybrid.

Na sprednji maski avtomobila je lepo viden znal Lexusa, ki ga ne morete zgrešiti.

Od spredaj.

Notranjost.

Sredinska konzola od spodaj.

Pregled na števce, ki so dobro vidni v vseh pogojih.

Sredinska konzola se na vrhu konča z velikim na dotik občutljivim ekranom.

Tudi volanski obroč je bogat z gumbi.

Prestavna ročica, ki pa je ne uporabljaš veliko, ker je avto avtomatik.

Tudi znotraj avtomobila velikokrat vidiš znamko avtomobila.

Pogled v mini svet

2008-05-26T20:48:00.010+02:00

Danes sem se že drugič odpravil slikat mali svet ( prvič ). Me je v prvo tako pritegnilo, da sem moral ponovno sprobat srečo. Najprej sem se zapodil v domače in sosedove marjetke. Našel sem stare prijatelje, cvetne pajke, našel sem pa še enega novega, bilo je pa še ogromno zanimivih živac za fotografirat, da si jih kar oglejmo.

Čebela. Zadnje čase najbolj ogroženo bitje v Sloveniji. Če bo šlo tako naprej, jih bomo gledali v muzejih in na fotografijah.

Nevem imena???

Tudi za tega ne vem imena???

Cvetni pajek, stari prijatelj.

Tega sem pa na frišno našel.

Gosenica na domačem kaktusu.

Čas za čiščenje.

Miniranje

2008-05-24T23:04:00.005+02:00

Vsak od nas verjetno pozna, kakšno sosedo ali soseda, ki je kar parkiran pred svojim oknom in opazuje kaj počnejo sosedje. Moram reči, da me je to vedno pogrelo, ko je soseda vedela, kdaj sem odšel od doma in kdaj sem prišel domov. Nikdar ni zamudila tega trenutka in na koncu je to še razlagala polovici ulice in seveda tudi moji babici.
Končno sem se malo zresnil in začel hoditi ljubici v vas. Pa sem mislil, da bo potem pa kaj bolje. Figo, tudi tam imajo par takih sosedov, ki so rojeni pred oknom, tako da nič ne zamudijo. In zgodba se ponavlja.

Danes sem pa tudi jaz opazoval, kaj se dogaja na sosednjem hribu. Že pred časom so začeli izkop za novogradnjo. Na začetku jim je šlo kar fino z bagerjem, nato so prišli do prve skale in so jo začeli razbijat. Po dobrem tednu, se je zadeva ustavila, ni šlo več naprej. Da se skala ne bo predala kar tako zlahka. Danes pa opazujem, tam je bil manjši avto in kar nekaj ljudi je skakalo okoli skale, nekaj so polagali, tako da nisem ravno razumel kaj se dogaja. Ko pa so ti delavci končali in so prizorišče odkopa pokrili z ogromno polivinilasto plahto, sem takoj vedel, da so to minerji. Kmalu so začeli z varovanjem, tako da nihče ni mogel niti mimo, kaj šele da bi bil kje v bližini. Hitro sem skočil po aparat in poskušal ujet trenutek eksplozije. Končno se je tudi meni izplačalo malo kukat skozi kuhinjsko okno.

Sekunde, pred eksplozijo.

Najprej eksplozija, nato pa se je prikazal oblak prahu.

Kmalu še druga eksplozija in ta je dvignila zaščito.

Skale so frčale na vse strani.

Tudi tokrat se skala ni dala, po dobri uri so ponovno miniral. V drugo so mesto eksplozije dobro zavarovali in ni bilo videt da bi se dvigala kakšen dim prahu. Vse je ostalo pod zaščitno plahto. Tokrat je skala popustila in začelo se je čiščenje.

Makro in male žuželke

2008-05-23T22:01:00.008+02:00

Proti večeru sem se odpravil ven z razlogom. Zadnje čase veliko berem o cvetnih pajkih in da so ravno v tem letnem času najbolj dejavni. Najprej sem se odpravil samo malo na obhod po domačem vrtu. Kje bi jih lahko sploh iskal. Najbolje je da pogledam kar na cvet, saj se tam najraje zadržujejo. Bolj ko sem opazoval, manj sem videl. In poglej ga, končno sem našel enega in kmalu še drugega. Hitro sem skočil po aparat in na Sigmin objektiv 18-50 f/2.8 HSM, nataknil še predlečo Raynox DCR-250. Naredil nekaj posnetkov, pa je bilo vse skupaj pretemno in ker nimam ring bliskavice,ki je za take fotografije najbolj primerna, je pač potrebno uporabit to, ki je pri roki Nikon SB 800 z difuzorjem. Za začetek sem nastavil aparat na M, 100 ISO, čas zaslonke 1/100s in zaprtost zaslonke f/20, bliskavico pa na 1/2 moči, pa je bilo preveč, tako da sem na koncu delal kar z 1/8 moči.

Za makro fotografijo je potrebno ogromno potrpežljivosti in vaje. Pa to ne pomeni, da bom danes z makro fotografijo končal, verjetno me bo že jutri ponovno prijelo in našel še kaj zanimivega.

Šuštar

Tale cvetni pajek je bil ravno pri večerji, ko sem ga zmotil.

Ta pa je še čakal na pravi trenutek.

Sem bral, da je pajka fino pred slikanjem vsaj enkrat bliskent z bliskavico in da obstane na svojem mestu. No na tega to ni delovalo.

Za razliko od cvetnega pajka, ki ne plete mreže, si je ta pajek stkal prav lepo mreže in čakal, kaj bo za večerjo.

Še ena navadna muha.

Hrošča, ki sem ju zmotil ob zanimivem opravilu.

Trije kralji - Pohorje

2008-05-20T20:33:00.004+02:00

Tokrat sem vikend preživel pri treh kraljih na Pohorju. In kaj sem počel tam? Nič. Zbrali smo se sami fantje in imeli noro fešto, pravzaprav fantovščino. Fotografij ni bilo veliko, zaradi slabega vremena.

Nedelja, poln dan dogodkov

2008-05-13T22:16:00.010+02:00

Nedelja se je za mene začela zelo zgodaj. Ura je zvonila ob petih zjutraj. Ja prav ste prebrali. Ob petih. Že zjutraj sem vedel, da bo dan naporen in res je bil. Udeležil sem se foto delavnice.

Prva jutranja fotografiranje, je bilo v Slovenskih Konjicah. Ustavili smo se v goricah, polno vinskih trt. Res jih je bilo veliko. In ker sem bolj lene sorte, sploh v dopoldanskih urah, je bilo moje delo temu primerno. Ne preveč po hribu navzdol, ker je potem potrebno priti tudi gor, vendar sem se vseeno malo sprehodil z kolegi fotografi naokoli.

Nato nas je pot vodila v Maribor. Ustavili smo se na Lentu. Točno pred staro trto. Fino, ponovno ni potrebno veliko hodit. Naredili nekaj posnetkov, nato pa nas je pot vodila do, mislim da se imenuje Židovski stolp, kjer ima prostore Mariborski foto klub. Če se motim, me boste že popravili. Tam smo si ogledali razstavo tujega avtorja, nato pa proti magistratu, kjer so imeli gasilci nekakšno proslavo. Malo smo jih poslikali, nato pa se umaknili v prvi barček, kjer smo naročili kavo in jo počasi srkali v dopoldanskem soncu.

Okoli poldneva, smo bili že na poti proti Mariborskem Pohorju, kjer smo si ogledali tekmo svetovnega pokala v downhillu, kjer je bil sponzor Nikon. Nikon nam je tudi predstavil paleto njihovih najnovejših izdelkov, ki smo si jih lahko tudi sposodili in testirali.

Nikon nam je podaril tudi akreditacije za vstop na progo in se nam ni bilo potrebno gnesti za ograjo, tako kot gledalcem, vendar smo bili na sami progi, kjer so se najpogumnejši spuščali z kolesi po ekstremi progi proti cilju. Že spremljanje tekmovalcev ti dvigne adrenalin. Sam sem se počasi spuščal ob stezi proti cilju, naredil nekaj fotografij. Pogoji so bili zelo težavni, premalo svetlobe, pa še tekmovalci so bili zelo hitri, tako da sem si pomagal z bliskavico. Ravno, ko sem prispel v ciljno areno, je bil na progi zadnji tekmovalec.

Podelitev pokalov smo si ogledali kar pod odrom za zmagovalce, ja zopet smo imeli privilegij. Za konec smo še nekaj popili in pojedli, pozno popoldan pa smo obiskali še mesto Ptuj, kjer smo lovili še zadnje svetlobne žarke.

Nedelja je res hitro minila, bila je naporna in zanimiva. Zahvalil bi se Matjažu in e-fotografiji, ki sta omogočala foto delavnico in seveda še sponzorju Nikon, ki bo takle dogodek upam da kmalu ponovil.

Sobota pa taka ...

2008-05-10T23:00:00.011+02:00

Že dopoldan sem imel smolo, z vožnjo po Ljubljanskem BTC-ju in okolici. Ja, danes je bil tek trojk po poti okupirane Ljubljane. Pa to bi še bilo za zdržat. In ker so se ponekod ustvarjale kolone oziroma zastoji, da so sprehajalci in tekači prečkali ceste, so se na ta dan spomnili še risat črte na cestišče. Tako smo dobili dvojne zastoje. Ja tako cestno ureditev imamo v Slovenski prestolnici, da o kakšnem zelenem valu sploh ne govorim, ker ga v Ljubljani sploh ne poznamo. Kot da bi bili 100 let za leseno žlico. Zastoji kamorkoli pogledaš in potem pravijo, da smo mi vozniki nestrpni in norci na cestah. Ja, res bo potrebno nekaj naredit na cestni ureditvi in ne samo višat kazni. Tudi včeraj je bilo podobna zgodba zjutraj, ko sem se odpravil v službo. Zastoji, totalen kaos iz gorenjske, nikjer nobenega policaja, potem pa povejo po radiu, da imajo postavljen radar na cestninski postaji Torovo. Pa kaj hudiča tam počnejo, če se kolone velijo proti prestolnici in bi bila potrebna kakšna pomoč v križiščih, da se promet sprosti, ne policaji pa veselo kampirajo in jim za vse skupaj dol visi. Ja takle imamo pri nas v Sloveniji.

Zanimiv motiv.

Čebelica na regradovem cvetu.

Tole staro hišo pa prav z veseljam fotografiram. Vsakič kaj manjka na njej, ali pa kaj odpade iz nje.

Popoldan je šlo dosti bolje. Z družino smo se odpravili ven na svež zrak. Žiga je letal naprej in nazaj, tako da ga prav težko dohajaš. Koliko ima ta otrok energije, nič čudnega, da zvečer samo pade dol in v trenutku zaspi. Kot pravim, Žiga je tekel naprej in pregledoval vsak cvet, kaj se na njem dogaja, če je bilo kaj zanimivega, je bilo potrebno takoj slikat. In ko pritisnem na sprožilec, že hoče videti kaj je nastalo.

Vse rumeno. Samo večernega sonca nikjer.

Zgornja in spodnja fotografija sta enaka, samo obdelava je druga. Katera vam je bolj všeč?

Proti večeru sem se odpravil slikat še Oljno repico. Ravno ko sem prispel na polje, se je Sonce veselo skrilo za oblake. No, pa sem čakal, da malo pokukajo sončni žarki skozi oblake. Kar nekaj časa je preteklo, da so se pojavili, sem se že ustrašil, da bo prej zašlo. Hitro naredil par posnetkov, ampak bom moral še kdaj ponoviti, ker se je res hitro spustilo.

Vrtec Škratek svit v Vodicah.

Ko čakaš, da se prikaže sonce, je čas za različne terte. Tu sem se igral z tehniko sledenja (panning).

Jutri pa v Maribor :)

9.Maj, dan Evrope

2008-05-09T20:17:00.004+02:00

9. Maj, dan zmage nad Fašizmom. Nemčija je podpisala kapitulacijo in tako se je končala 2. Svetovna vojna v Evropi. Tudi v Sloveniji se je veliko dogajalo na ta dan. Leta 1945, so partizani vkorakali v Slovensko prestolnico Ljubljano in tako se je tudi v naših koncih uradno končala vojna.

Na današnji dan tudi praznujemo dan Evrope. Za ta dan so tudi otroci vrtca Škratek svit priredili krajšo predstavo, kjer so prikazali države Evropske skupnosti, tudi pozdravili so nas v jezikih vseh držav ki so v skupnosti. Pravzaprav je bila ta predstava že pred nekaj dnevi. Zakaj? Ne vem. So pa otroci ponovno uživali med petjem in plesom, tako kot že velikokrat.

Naše zvezde, Evropske zvezde in prihodnost Evrope.

50.000

2008-05-09T19:09:00.003+02:00

No, pa sem prebil še eno magično mejo. Tokrat 50.000 klikov na moj blog. Ni ne vem koliko veliko, samo, meni se zdi da ga kar pridno obiskujete. In z tem sem zelo zadovoljen. Še največ pa mi pomenijo komentarji pri vsaki objavi. Najraje pohvale nad fotografijami, no tudi graja je dobrodošla, ša najraje pa kakšen nasvet, kako bi to lahko naredil bolje.

Vi kar pridno obiskujte in klikajte na blog, jaz pa bom z veseljem še objavljal nove in nove objave.

Že kmalu nasvidenje!!!

Moja zalezovalka

2008-05-05T23:28:00.007+02:00

Zadnje čase, ko se smukam po domačem vrtu in okoliškem travniku, imam stalno za seboj tudi varuhinjo. Mojo muco. Če se ji še tako previdno izognem, me bo kmalu našla. Tako tiho se priplazi po nizki travi, da jo čutim šele, ko se nežno podrgne ob mene. Nič kolikokrat sem se že pripravil da bom pritisnil na prožilec aparata, pa čutiš rahel dotik ob nogi. Se pa rada tudi fotografira. Nič jo ne moti, ko jo nadlegujem z aparatom. Se vede pred objektivom, kot kakšna manekenka.

Roža zate!

2008-04-29T20:54:00.018+02:00

Nekaj rožic. Slikane so bile pri mojih starših pred hišo in pri nas doma. Dekleta zelo ljubijo, da jih fantje zasipamo z lepimi rožami. Sam nikoli nisem videl nekega pomena v tem. Samo če je to potrebno, pa naj bo. Pri nas doma pa imamo še enega ljubitelja rož. Bolj natančno njihovih čebuljčkov. Ja to je voluhar. Pa jih naša mačka kar nekaj nalovi tod okoli, samo na domačem vrtu jih noče. Se drži tistega reka, da je pri sosedih vedno bolje kot doma.

No dekleta in žene, punce, matere, stare mame, babice in vse ki ljubite rožice, vam jih nekaj tule podarim.

Tulipani iz žabje prespektive.

Pa še nekaj tulipanov ob ograji.

Teli tulipani so tudi meni všeč.

Tole nisem siguren kater cvet je to? Zato ne bom brcal v temo :)

Samo rdeče.

Trije v vrsto. So pa te trije edini na našem vrtu, ostalo je že šlo za hrano.

Baje, da so to neki srčki? Ne vem.

Še ena, ki mi je simpatična.

Tudi čebelice imajo rade cvetove.

Spominčice

Ena zelo redka cvetlica. Zato je že zašćitena hehe :D

Narcisa.

Marjetke

Jablana

Pa še enkrat jablana.

Na poti v Prekmurje

2008-04-27T22:23:00.011+02:00

Včasih je kar zanimivo kot sopotnik v avtu. Vedno ko vozim sem skoncetriran na cesto, kot sovoznik pa lahko še malo gledam naokoli. Tudi tokrat je bilo tako, ko sva z očetom odšla proti Murski soboti. Vožnja je bila zelo zanimiva. Radia se skoraj ni slišalo, ker obadva rada govoriva, pa tudi že dolgo nisva bila sama cel dan, tako, da so bili pogovori zelo zanimivi. Kot sem že zadnjič pisal sva šla po opravkih na vzhod naše lepe Slovenije. Obrala sva pot Ljubljana, Slovenska Bistrica, Ptuj,Murska sobota. Gornji radgoni sva se izognila, zaradi gneče na cesti, pa še ta pot je bistveno bližja in prazna. Tudi nazaj sva šla po isti poti.
Najprej delo, nato zabava. Na samem vzhodu naše države je vas Selo, kjer je postavljena prekrasna Rotunda.

Rotunda obdana z drevesi.

Na poti domov, sva se ustavila še na Stari gori, kjer je ta prelep star mlin na veter.

Žal nama je bilo samo to, da je zmanjkalo časa za ogled mlina na Muri in otoka ljubezni, pa še kaj bi se našlo.

Rotunda

2008-04-23T22:16:00.003+02:00

Danes je za menoj zelo napona vožnja. Že zgodaj zjutraj sem štartal od doma, po svojega očeta v Ljubljano in nato sva se odpeljala proti Prekmurju. Poleg dela, ki sva ga imela tam, sva z seboj vzela še zabavo in hobi. Seveda nisva šla brez foto aparatov. Imela sva kar nekaj ciljev, da jih obiščeva in poslikava. Nekaj nama jih je uspelo, nekaj pa jih je ostalo za drugič. Upam da bo ta drugič kmalu :D.
Kot rečeno sva se ustavila tudi pri sorodnikih v Selu na Goričkem. In ker ni daleč od njih tudi znana Rotunda, sva seveda še tja zavila. Vreme ni bilo ravno rožnato, bi rekel da kar precej kislo in sva imela res malo časa, da vse skupaj poslikava, ker so se nevihtni oblaki kar hitro bližali.

Danes vam pokažem samo eno fotografijo Rotunde, pa še ta je v tehniki HDR. Hotel sem slikati še v tehniki IR, pa ni šlo, že zaradi slabega vremena.

Weekend

2008-04-20T20:06:00.003+02:00

Vikend (weekend – konec tedna) se ni začel popolnoma nič obetavno. Res da se konca tedna vsakič posebej veselim. Tudi tokrat je bilo tako. Ker smo imeli že plane za proste dni, je na koncu vse skupaj padlo v vodo. Že v Četrtek je Žiga jamral, da se ne počuti dobro in tako se je izkazalo že v Petek dopoldan. Ostal je doma in ni odšel v vrtec, ker je imel težave z želodcem in tako smo bili zapečateni. Ostali smo doma, vsaj vreme je bilo takšno, da nas ni vleklo ven.

Danes v Nedeljo, pa se je Žigovo zdravstveno stanje izboljšalo, je že jedel kosilo, kar je dober znak. Ker se je pokazal tudi sonce, je hitro začel navijat, da bi šel malo ven. To željo sva mu z Matejo tudi izpolnila, vendar je kar kmalu omagal in sam prosil, da ne more več in naj se vrnemo domov.

No pa da ne bo popolnoma prazna objava, sem vendarle naredil nekaj posnetkov po hiši.

Kroglici za sprostitev. Vrtiš ju po roki in iz njiju prihaja omirjena melodija. Na meni ne deluje :D

Galileov termometer. Zadeva je zelo natančna in zanesljiva. Pa še kot dodatek v prostoru lepo poživi.

Moto boom - ostalo

2008-04-15T19:04:00.008+02:00

Še nekaj zanimivosti iz letošnjega Moto Booma.

Najbolj je da ostanem pri hostesah.

Moja svakinja

2008-04-14T19:38:00.005+02:00

Vedno nerga in brunda. Če je zadeva rdeča, zakaj ni modra in obratno. Nikoli ji ni po volji. Zmerom najde nekaj, samo da je kontra od dejanskega.

Tudi to ji ni bilo všeč, ker je nikoli nisem uvrstil v svoj blog. No danes jo pa bom. Zakaj? Ker praznuje 33. rojstni dan. In kdo je ta oseba? Moja svakinja Polona, ja sestra od moje žene Mateje, ki sta kod dan in noč. Katera je katera, si lahko predstavljate ( hehe). Madona sem žleht.

Polona želimo ti še na mnoga leta in da se ti vse želje uresničijo.

Tudi če se s tekstom ne boš strinjala, so potem moje zgornje misli točne.

Polona z družino.

Kot vedno, dolg jezik. hehe ;)

Polonina mama Kristina, svakinja Greta in slavljenka Polona.

Moto boom - hostese

2008-04-13T12:23:00.014+02:00

Vreme ni bilo ravno naklonjeno, dež je pregnal vse obiskovalce v razstavne hale zato je bil v halah na trenutke velik dren. Največ dogajanja je bilo v hali z razstavljalci motorjev, ostale hale pa so bile manj obiskane. Ne vem, mogoče sem pričakoval več, dobil pa manj videnega. Na nekaterih razstavnih delih so popestrile dogakanje simpatične hostese, ki so se z veseljem nastavile fotografskim objektivom.

Nekaj deklet iz letošnjega Moto booma v Celju.

Improviziran studio

2008-04-09T20:29:00.013+02:00

Nisem in nisem se mogel spravit pisati o improviziranem studiu, ki smo ga postavili pri enem od članov kluba e-Fotografija.

Postavili smo se v vrsto.

Fotografska je težka.

Ana Marija, na začetku še malo sremažljiva, nato pa zelo zgovorna in raspoložljiva.

Nekaj Aninih portretov.

Vse skupaj je potekalo nekako takole. Davor (lastnik prostora) je dal predlog, da bi pri njemu v kleti postavili studio. Ker nismo imeli studijskih bliskavic, smo si pomagali kar z močnimi reflektorji. Pred našim dogovorjenim prihodom, je Davor že postavil ozadje studia, nato pa smo postavili še reflektorje. Komaj smo že čakali, da probamo, kako bo vse skupaj potekalo. Ker se nas je zbrala kar lepo število članov, smo se morali razdeliti na tri skupine po tri fotografe. Tako, test je uspel, sedaj smo čakali še model, ki ga bomo fotografirali. Točna kot ura, ko je prispela Ana Marija. Ana je kar žarele ob pogledu na vse tiste luči in fotoaparate, ki so bili uperjeni v njo. Po kratki tremi, se je kar hitro vživela in ustregla vsem našim željam. Seveda, smo se držali začetne teme fotografiranja, portret.

Za nekaj posnetkov, sem uporabil še dve dodatni bliskavici. Ena z usmerjeno svetlobo.

Davor, naš gostitelj.

Usmerjen snop bliska.

Po treh urah smo bili vsi izmučeni, ne samo Ana, ki nas je morala prenašat. Po njenem odhodu, smo vse skupaj pospravili, pregledali na hitro fotografije, ki so nastale in se že dogovarjali za ponovitev takega dogodka.

Darilo

2008-04-06T10:44:00.003+02:00

Obletnice in rojstni dnevi. Vsako leto jih je vedno več. Zato se že kar težko odločim kaj bi komu podaril. Težko je nekoga vprašat kaj si želi, ker to ni več darilo in ni presenečenja v tem. Kot pravim, se je že začelo. Točno danes praznuje 30. rojstni dan moj brat Samo. Za njega je še tako težje poiskat darilo, da sem se letos odločil za nekaj posebnega. Če se amatersko ukvarjam z fotografijo, zakaj pa mu ne bi podaril fotografije v okvirju. Ja najbolje je, da naredim tako. Izbral sem fotografijo, jo naročil in po parih dneh je bila že doma. Odšel sem še po okvir za fotografijo in paspartu.
Ko je bilo vse doma, je bilo potrebno fotografijo spravit v okvir. Tu je bilo nekaj težav, ker sem to delal prvič, največ težav mi je delal prah, ki se je stalno nabiral na fotografiji ali pa na notranji strani stekla. Po treh poskusih mi je vendarle uspelo spravit fotografijo v okvir, brez dodatnega prahu. Tudi Mateja je imela zanimivo delo, sliko je zavila v darilni papir, na koncu pa še pritrdila mašno.
Samo je bil nad darilom zelo vesel in je tudi našel takoj primerno mesto, kjer bo slika visela. No Samo, če tole bereš in vem da boš prebral, ti želimo še na mnoga leta.

Fotografija v velikosti 28 x 35 zgleda veliko bolje. Pa tudi podpisa ni na njej, tako kot je na tej.

Plečnik, Ljubljanske žale

2008-04-03T22:49:00.010+02:00

Danes sem obiskal Ljubljanske žale. Žal sem imel samo dobro uro časa, pa še vreme ni bilo na moji strani, tako da sem kar malo hitel. No nekaj je pa vendarle ratalo.
Pa si poglejmo :)

Če bi imel še kaj več časa, bi nastala še kakšna fotografija.
Pa drugič.

Uči se, dokler si mlad

2008-04-02T20:31:00.006+02:00

Je kar nekaj časa že preteklo, od zadnje objave. V tem času se je dogajalo ogromno, samo razultata ni vidnega. Prejšno sredo smo improvizirali v kletnem studiju. Malo smo se igrali z postavitvijo luči, samo to je druga zgodba, ker tudi fototografij še ni obdelanih iz tega dogodka in ni kaj prikazat. Obljubim, pa da bo to v najkrajšem času objavljeno.
Sem se pa zadnje čase veliko posvečal Žigu. Pred časom sem mu v roke dal moj stari Kodak. Od takrat prav z veseljem fotografira. In nastalo je kar nekaj zanimivih fotografij. Tu je prvi set fotografij.

Babi piše velikonočne voščilnice.

Sedaj sem pa tudi jaz na nekaterih fotografijah.

Nič obdelave v PS, samo pomanjšana in podpisana.

Trnova pot

2008-03-21T22:11:00.003+01:00

Trnova pot!

Luna - Moon

2008-03-20T22:49:00.005+01:00

Zadnje dva dni je vreme prizaneslo in pokazala se je Luna v vsej svoji lepoti.

Povabilo

2008-03-19T23:02:00.007+01:00

Ponovno so nas povabili otroci in vzgojiteljici iz Vrtca Škratek svit, da se jim pridružimo pri predstavi, ki so jo pripravili za nas starše in stare starše.
Žiga je že enkaj časa navijal o omenjeni predstavi, ampak nič ni hotel razkriti za kaj naj bi se šlo. Obnašal se je kot pravi profesionalec, ki nič ne razkrije pred uradno premiero. Pa ni bila to samo Žigova premiera, bila je tudi moja. Ker je pač to otroška igrica in nekje je potrebno sprobat bliskavico, je to pravi trenutek. Pa da nisem slikal samo z bliskavico, sem aparat nastavil na RAW format, da se bom še malo bolj matral ob sami obdelavi fotografij.
Kot rečeno, je to bila Žigova predstava. In kaj so nam otroci tokrat odigrali. Predstavili so nam gozdne živali, nekaj pesmic so nam zapeli in odplesali dva otroška plesa. Pri plesu se mi je zdelo, kot da bi vse otroke spustili iz vajeti. Nobene kontrole ni bilo nad njimi, vendar sta vzgojiteljici hitro naredile red.
Na koncu smo pa starši z našimi otroci naredili še malo lutko, ki so jo nato otroci odnesli domov.

Za začetek se predstavijo otroci.

Gozdne živali se predstavijo.

Bobnarja je bilo potrebno vsake toliko prekinit :D

Naj se ples začne!

Mateja je naredila iz kuhovnice zajčka.

Šok

2008-03-18T21:04:00.004+01:00

Ponovno me opomni zjutraj ura, da bo potrebno vstat. Zadnje čase se zelo težko zvlečem iz postelje, bi kar spal. Pa saj je tudi takšen spomladanski čas.

Po parih minutah razmišljanja v postelji, se končno premaknem proti oknu in dvignem roleto. Šok, sneg nalatava kot še ne to zimo, saj nisem sploh verjel po pogledu skozi okno. Zato sem še enkrat pogledal, če je to sploh res, no ta trenutek mi je pa tudi Žiga potrdil da zunaj sneži.
Še dobro, da nisem menjal zimske gume za letne. Kakor koli že, je po dobre pol ure popolnoma nehalo snežiti, popoldan pa se je že malo kazal sonček skozi oblake.

Pol ure kasneje.

Logatec in Gregorjev sejem

2008-03-16T16:25:00.006+01:00

Sobota, dan za obiske. Pot nas je vodila na notranjsko, natančno v Logatec k mojemu bratu in njegovi družini. Ker smo prišli zgodaj popoldan, sta še obe njegovi hčeri počivali v popoldanskem počitku. Ko pa sta se zbudili, je postalo v hiši zelo veselo in bilo je potrebno nekaj naredit. Ker je bilo vreme ravno pravšno za popoldanski sprehod po Logatcu, ga je pač potrebno izkoristit. Pot nas je vodila v stari del Logatca, kjer je ravno potekal Gregorjev sejem. Saj ni bilo videti veliko. Največ je bilo ribenčanov z suho robo, ki pa so navili cene v ekstreme. Samo za pleteno košarico so hoteli 10€, pa da bi kaj spustili ceno, se sploh niso hoteli pogovarjat. No na koncu smo jo vseeno kupili za 2,99€, pa ne na sejmu, temveč v bližnji trgovini. Se mi je pa zdelo zelo čudno, da ima vsaka ulica svoj šank z glasbeniki, tako da sta bili na 10.m dve glasbeni skupini, ki pa sta igrale bolj za sprehajalce in nekaj zelo žejnih za šankom. Vsi tudi niso pričakali poznega popoldneva, ker se jim je že pred tem popolnoma stemnilo na očeh in so omagali kar na stopnicah gostilne.

Sobotni dan je kar lepo minil, danes je pa nedelja, ki je popolnoma nasprotje sobotnega dne. Cel dan že dežuje in v sebi čutim neko lenobnost.

Mogoče bo pa jutri bolje? JA ITAK

Nekaj obiskovalcev sejma.

Hišice.

Meni bolj zanimivi vrtni palčki.

Nekateri so omagali na vhodu gostilne.

Gasilski dom, ki pa na veselje jim ni bilo potrebno gasit, tako kot nekaterim.

Prva razstava

2008-03-13T19:04:00.008+01:00

V torek ob 19h je naš fotoklub e-Fotografija prebil led. Dobesedno. Že nekaj časa se je pripravljala omenjena razstava na temo Portret. Kot rečeno, v torek je ogledala luč sveta. Kar veliko truda je bilo vloženega v samo razstavo. Od tiskanja fotografij, do rezanja fotografij na ustrezno velikost, vstavljanje fotografij v okvirje in na koncu še obesiti okvirje na steno. Popraviti svetlobo, tako da so žerki žarometov padali na omenjene portrete.

Na dan otvoritve, smo se člani kluba zbrali v razstavnem prostoru že kakšno uro pred uradno otvoritvijo, popravili še par detajlov, pripravili pijačo in prigrizke za naše goste.

Pred uradno otvoritvijo, so imeli še krajše govore Janko Rožič (kulturno društvo sestava),par besed je spregovoril tudi mojster fotografije Karel Oskar Dolenc, ki je tudi pohvalil razstavljene portrete, spregovoril je pa tudi pobudnik kluba e-Fotografija Matjaž Intihar, ki je gostom razkril, kako je prišlo do ustanovitve omenjenega kluba.

Pozabil pa sem še nekaj napisat. Kje se nahaja razstava? Razstava je v mestnem hostlu Celica, ki bo na ogled še vse do prvega tedna v mesecu Aprilu.

Dobrote, ki so čakale na goste.

Nataša je še preverila, če so vsi kozarci polni :D

Fotografski mački, so se zbrali v kotu.

Portret.

Maja in njeni portreti.

Davor razmišlja.

Dan mučenikov

2008-03-10T22:00:00.005+01:00

Lahko bi rekel, da je čisto navaden ponedeljek, začetek tedna. No pa ni. Že zjutraj se mi ni dalo vstati iz postelje, to se mi večkrat dogaja. Samo danes pa res, popolnoma brez volje. Potem pa še slišim po radiu, da imamo tudi mi fantje svoj praznik, dan mučencev. Samo upal sem, da se mi ne bo zgodilo kaj nepredvidenega. Pobožne želje.

Kot na lašč je bilo službi ogromno dela, toliko kot še nikoli, no saj meni se je tako zdelo. Pa je vsaj ura hitro minila in že sem se odpravil proti domu. Dobra stvar vsega, da me je doma že čakala družinica in kosilo na mizi. Po kosilu pa prijeten klepet, kot vedno, kaj smo počeli čez dan, ko se nismo videli. Taki pogovori so postali prava tradicija.

Mavrica pred domačo hišo

Počasi se je bilo potrebno odpravit proti Ljubljani še prej me je presenetila lepa mavrica na nebu, ki jo je bilo potrebno slikat, potem pa na klubsko predavanje o Avstraliji, ki je potekalo v Knjižnici Otona Župančiča. Maja nam je predstavila Avstralijo čisto v drugi luči, kot sem si jo predstavljal. Sam mislil, da je to še ena dežela polna peska in brez vode. Pa sem se uštel, tam kjer je voda, jo znajo dobro zelo dobro izkoristit.

Maja nam prikaže, kako živijo kakaduji v Avstraliji.

Po končani predstavitvi, me je čakalo še najlepše presenečenje dneva. Mateja me pokliče po telefonu in mi razloži, da nama je kuhinjsko odtočno cev razneslo ravno v kleti in da je nastala poplava. No še ena zadeva, ki jo bo potrebno popravit in ta je prioritetna. Jutri takoj po službi. Zvečer pa še klubska razstava v hostlu Celica in upam da bom ujel otvoritev.

Tako se je končal moj dan mučenikov.

Razstava ( Portreti) in Fotografsko predavanje ( Dežela tam spodaj)

2008-03-05T22:10:00.007+01:00

V tednu, ki tako hitro prihaja, se bo veliko dogajalo v našem klubu e-Fotografija. Že v Ponedeljek nam bosta Maja in Blaž Polenšek predstavila deželo tam spodaj (Avstralijo) v fotografiji. Dogodek se bo dogajal v Knjižnici Otona Župančiča.
Več boste pa zvedeli tukaj in tukaj.

Avtor: Maja in Blaž Polenšek

Avtor: Maja in Blaž Polenšek

Že naslednji dan v Torek, pa nas čaka klubovce e-Fotografija, tako težko pričakovana razstava fotografij na temo ˝ Portreti ˝ Razstava bo v Ljubljanskem Hostlu Celica.

Več informacij o drugem dogodku, pa dobite tukaj in tukaj.

Avtor: Marko Petrič

Avtor: Aleš Borlak

Se vidimo.

Tekoče dogodke o delovanju kluba e-Fotografija si lahko ogledate na dveh straneh